Odločba, da 14. člen Zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM Maribor, d.d. in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AM BUS, d.o.o., Ljubljana, ni v neskladju z Ustavo

1887. Odločba, da 14. člen Zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM Maribor, d.d. in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AM BUS, d.o.o., Ljubljana, ni v neskladju z Ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo družbe Shahab Khodro Corp., Subsidiary of Idro, Iran, ki jo zastopata Tomaž Petrovič, odvetnik v Ljubljani, in Aleš Lunder, odvetnik v Ljubljani na seji dne 7. aprila 2005

Člen 14 Zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM Maribor, d.d. in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AM BUS, d.o.o., Ljubljana (Uradni list RS, št. 20/95 in 70/95), ni v neskladju z Ustavo.

Pobudnica je upnica v stečajnem postopku zoper dolžnika družbo TAM Maribor, d.d. (v nadaljevanju: TAM). Pobudnica izpodbija 14. člen Zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM Maribor, d.d. in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AM BUS, d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: ZSTAMAB), v delu, ki določa: če je Republika Slovenija dana poroštva iz 2. in 8. člena tega zakona prisiljena poravnati, ima ob stečaju pri plačilu terjatev prednostno pravico. Po navedbah pobudnice velja posebna ureditev le za poroštva, dana družbi TAM in njenim odvisnim družbam ter Avtomontaži, torej le v dveh primerih, in se tako nanaša le na upnike navedenih subjektov, zato naj bi bila izpodbijana ureditev že iz tega razloga v neskladju s 14. členom Ustave. Pobudnica navaja, da Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZPPSL) kot splošni predpis takšne prednostne pravice ne pozna, temveč pozna le navidezno podobno ločitveno pravico. Meni, da je Republika Slovenija z izpodbijano določbo dosegla, da bo poplačana pred vsemi nezavarovanimi upniki, ki zato ne bodo poplačani. S tem naj bi država tveganje neuspeha sanacije prevalila na druge upnike, medtem ko naj sama ne bi prevzela nobenega tveganja. Meni, da je izpodbijana določba v neskladju s 14. členom Ustave, ki zahteva od zakonodajalca enakopravno obravnavanje vseh, saj naj bi država s sprejetjem te določbe ustvarila neenakost med državo kot upnico iz regresnega zahtevka in vsemi drugimi upniki. Za morebitno neenakopravno obravnavanje mora obstajati stvarni razlog, ki po mnenju pobudnice v tem primeru ni bil podan, saj bi Republika Slovenija lahko dala poroštva družbam v sanaciji, ne da bi v primeru stečaju imela prednostno pravico do poplačila.

Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče oceni ustavnost izpodbijane določbe, jo razveljavi in odpravi škodljive posledice, ki so nastale zaradi te določbe.

Državni zbor na pobudo ni odgovoril.