Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o izogibanju trčenju na morju
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 84-3653/2005, stran 8723 DATUM OBJAVE: 16.9.2005
VELJAVNOST: od 1.10.2005 / UPORABA: od 1.10.2005
RS 84-3653/2005
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.10.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: AKTUALEN.
3653. Pravilnik o izogibanju trčenju na morju
Na podlagi 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo) in za izvrševanje 24. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 37/04 - uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o izogibanju trčenju na morju
o izogibanju trčenju na morju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa ukrepe za izogibanje trčenju na morju, kot so pravila za plovbo in manevriranje, za luči in znamenja, zvočne in svetlobne signale, dopolnilne signale za plovila, ki ribarijo, in posebna pravila v pristaniščih Republike Slovenije.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
a)
"plovilo" pomeni vsako plovilo, vključno s plovili, ki pri plovbi ne izpodrivajo vode, WIG plovili in hidroavioni, ki se uporabljajo ali jih je mogoče uporabiti kot sredstvo za prevoz po vodi;
b)
"plovilo na mehanski pogon" pomeni vsako plovilo, ki ga poganja stroj;
c)
"jadrnica" pomeni vsako plovilo, ki pluje na jadra, pod pogojem, da pogonski stroj, če je na njej vgrajen, ni v uporabi;
č)
"plovilo, ki ribari," pomeni vsako plovilo, ki lovi ribe z mrežami, potegalkami, vlečnicami ali drugim ribiškim priborom, ki omejuje možnost manevriranja, razen plovila, ki ribari z vlečeno potegalko ali kakšnim drugim ribiškim priborom, ki mu ne omejuje možnosti manevriranja;
d)
"hidroavion" pomeni vsako letalo, ki je sposobno manevrirati na vodi;
e)
"plovilo, nesposobno za manevriranje," pomeni plovilo, ki se ne more umakniti s poti drugemu plovilu, ker je zaradi posebnih okoliščin nesposobno za manevriranje;
f)
"plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja" pomeni plovilo, ki ima zaradi narave dela omejeno sposobnost manevriranja, in se zato ne more umakniti s poti drugemu plovilu. Tako plovilo je predvsem plovilo, ki je namenjeno polaganju, vzdrževanju ali dviganju navigacijskih znamenj, podvodnih kablov ali cevovodov, poglabljanju, opravljanju hidrografskih raziskovanj ali podvodnih del, oskrbovanju ali premeščanju oseb, zalog ali tovora med plovbo, vzletanju ali pristajanju letal, odstranjevanju min in podobnemu;
g)
"WIG plovilo" pomeni multimodalno plovilo, ki pri običajni uporabi leti blizu površine z uporabo akcije površinskega efekta;
h)
"plovilo, omejeno s svojim ugrezom," pomeni plovilo na mehanski pogon, ki je zaradi svojega ugreza glede na razpoložljivo globino vode in širino plovne poti resno omejeno v možnosti, da zavije s smeri, v kateri pluje;
i)
"pluti" pomeni, da plovilo ni zasidrano ali privezano k obali ali da ni nasedlo;
j)
"dolžina" in "širina" plovila pomenita vso njegovo dolžino in največjo širino;
k)
"zmanjšana vidljivost" pomeni vsako okoliščino, v kateri je vidljivost zmanjšana zaradi megle, meglenosti, sneženja ali močne nevihte z dežjem, peščene nevihte in drugih podobnih vzrokov;
l)
"vidljivost s prostim očesom" pomeni vidljivost, pri kateri je mogoče s plovila s prostim očesom videti drugo plovilo;
m)
"cona obalne plovbe" pomeni plovbo v območju od ločitvene črte sheme ločene plovbe do obale;
n)
"jamborna luč" pomeni belo luč, ki stalno sveti v obzornem loku 225°, postavljeno v vzdolžni simetrali plovila in pritrjeno tako, da se svetloba vidi od črte premca do 22,5° za prečnico na obeh bokih plovila;
o)
»bočni luči« pomenita zeleno luč na desnem boku in rdečo luč na levem boku, ki stalno svetita v obzornem loku 112,5° in sta tako pritrjeni, da se svetloba vidi od črte premca do 22,5° za prečnico na zadevni strani plovila. Plovila dolžine manj kot 20 m smejo imeti bočni luči v kombinirani svetilki, postavljeni v vzdolžni simetrali plovila;
p)
"krmna luč" pomeni belo luč, ki sveti stalno v obzornem loku 135°, postavljeno čim bliže krmi in pritrjeno tako, da se luč vidi 67,5° na vsako stran plovila, gledano od črte krme;
r)
"luč za vlečenje" pomeni rumeno luč enakih značilnosti kot krmna luč iz prejšnje točke;
s)
"krožna luč" pomeni luč, ki sveti stalno v obzornem loku 360°;
š)
"bliskajoča luč" pomeni luč, ki se vidi kot blisk v pravilnih presledkih po 120 ali več bliskov na minuto;
t)
"piščalka" pomeni vsako napravo za zvočno signalizacijo, ki lahko oddaja zvoke v skladu s tehničnimi pravili klasifikacijskih zavodov;
u)
"kratek pisk" pomeni zvok, ki traja približno sekundo;
v)
"dolg pisk" pomeni zvok, ki traja štiri do šest sekund.
3. člen
(uporaba)
(1)
Ta pravilnik se uporablja za vsa plovila ne glede na njihovo zastavo, ki plujejo v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije.
(2)
Ta pravilnik se uporablja za plovila, ki plujejo pod zastavo Republike Slovenije, tudi izven notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije.
(3)
Če klasifikacijski zavod ugotovi, da posamezno plovilo zaradi posebne konstrukcije ali namena ne more v celoti zadostiti določbam tega pravilnika, ki se nanašajo na število, položaj, domet ali lok vidljivosti luči, svetlobnih znamenj ali zvočno signalnih naprav, za takšno plovilo odredi število, položaj, domet in lok vidljivosti luči, svetlobnih znamenj ali zvočno signalnih naprav, ki so v največji možni meri usklajeni z določbami tega pravilnika.
4. člen
(odgovornost in razlaga)
(1)
Plovilo je odgovorno za posledice opustitve uporabe določb tega pravilnika in previdnostnih ukrepov, ki jih zahtevajo običajne izkušnje upravljalcev plovil ali posebne okoliščine primera.
(2)
Pri razlagi ali uporabi določb tega pravilnika je treba upoštevati vse nevarnosti plovbe, trčenja in posebne okoliščine, vključno z omejenimi sposobnostmi plovil, zaradi katerih ni treba upoštevati določb tega pravilnika, da bi se plovilo izognilo neposredni nevarnosti.
II. PRAVILA ZA PLOVBO IN MANEVRIRANJE
1. Ravnanje pri vsakem stanju vidljivosti
5. člen
(uporaba)
Določbe tega podpoglavja se uporabljajo v vsakem stanju vidljivosti.
6. člen
(opazovanje)
Plovilo mora ves čas ustrezno opazovati z gledanjem in poslušanjem ter vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki so glede na okoliščine in stanje primerna za popolno oceno situacije in nevarnosti trčenja.
7. člen
(varna hitrost)
(1)
Plovilo mora ves čas pluti z varno hitrostjo, da lahko s primernim in učinkovitim ravnanjem prepreči trčenje in da se glede na okoliščine in stanje lahko zaustavi na ustrezni oddaljenosti.
(2)
Pri določanju varne hitrosti je potrebno pri vseh plovilih upoštevati:
a)
stanje vidljivosti;
b)
gostoto prometa, vključno s prometom plovil, ki ribarijo, in drugih plovil;
c)
manevrske lastnosti plovil, upoštevajoč zlasti zaustavitveno pot in sposobnost obračanja plovila glede na okoliščine in stanje;
č)
luči v ozadju ponoči, kot so luči na obali, in odsevanje lastnih luči;
d)
stanje vetra, morja in morskih tokov ter bližino nevarnosti za navigacijo;
e)
ugrez plovila glede na globino vode.
(3)
Poleg okoliščin iz prejšnjega odstavka je potrebno pri določanju varne hitrosti pri plovilu z radarjem upoštevati tudi:
a)
značilnosti, učinkovitost in omejitve radarske naprave;
b)
omejitve, ki izhajajo iz nastavitve dometa radarja;
c)
stanje morja, vremena in drugih virov motenj, ki delujejo na radarsko odkrivanje;
č)
možnost, da manjša plovila in led morda ne bi bili odkriti z radarjem na ustrezni razdalji;
d)
število, položaj in gibanje plovil, ki jih kaže radar;
e)
natančno oceno vidljivosti, kar je mogoče ugotoviti z radarjem z določitvijo oddaljenosti plovila od plovil ali drugih objektov v bližini.
8. člen
(nevarnost trčenja)
(1)
Plovilo mora uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, ki ustrezajo okoliščinam in stanju, da ugotovi, ali obstaja nevarnost trčenja. Če obstaja najmanjša možnost trčenja, se šteje, da nevarnost trčenja obstaja.
(2)
Radarsko napravo je treba pravilno uporabljati, vključno z opazovanjem na daljšem dometu radarja, da plovilo že prej dobi opozorilo o nevarnosti trčenja, in z radarskim risanjem ali ustreznim sistematičnim opazovanjem in spremljanjem odkritih objektov.
(3)
Na podlagi pomanjkljivih podatkov, zlasti na podlagi nezadostnih radarskih informacij, ni možno sprejeti ukrepov.
(4)
Pri ugotavljanju, ali obstaja nevarnost trčenja, se šteje, da ta nevarnost obstaja:
a)
če se kompasov azimut plovila, ki se približuje, znatno ne spreminja;
b)
kadar se približuje zelo veliko plovilo ali kadar je tako plovilo na zelo majhni oddaljenosti, kljub temu da je očitna znatna sprememba azimuta.
9. člen
(ravnanje za izognitev trčenju)
(1)
Vsako dejanje za izognitev trčenju v skladu z določbami tega poglavja mora biti glede na okoliščine odločno, pravočasno in tako, kot bi ga storil dober upravljavec plovila.
(2)
Vsaka sprememba smeri in/ali hitrosti za izognitev trčenju mora biti glede na okoliščine dovolj velika, da jo drugo plovilo, ki opazuje s prostim očesom ali z radarjem, lahko takoj opazi. Izogibati se je treba zaporednim majhnim spremembam smeri in/ali hitrosti.
(3)
Če je dovolj prostora za manevriranje, utegne biti že sprememba smeri uspešna, da se plovilo izogne nevarni bližini, če je pravočasna, izrazita in ne privede plovila v nevarno bližino drugih plovil.
(4)
Dejanje za izognitev trčenju mora omogočiti ploviloma srečanje na varni razdalji. Učinkovitost tega dejanja je treba skrbno preverjati, dokler se drugo plovilo varno ne oddalji.
(5)
Če se je treba izogniti trčenju ali pridobiti čas za presojo, mora plovilo voziti počasneje ali celo ustaviti vožnjo tako, da ustavi stroj, ali ga prestaviti v vzvratno vožnjo.
(6)
Plovilo, ki ne sme ovirati varnega prehoda drugega plovila, mora glede na okoliščine pravočasno ukreniti vse, da zagotovi dovolj vodnega prostora za varen prehod drugega plovila.
(7)
Plovilo, ki ne sme ovirati varnega prehoda drugega plovila, niti ko se mu približuje tako, da obstaja nevarnost trčenja, mora pri izvajanju postopkov za zagotovitev varnega prehoda drugega plovila upoštevati določbe tega poglavja.
(8)
Plovilo, katerega varen prehod ne sme biti oviran, mora ravnati v skladu z določbami tega poglavja, ko se plovili približujeta in obstaja nevarnost trčenja.
10. člen
(plovba na ozkih plovnih poteh)
(1)
Plovilo, ki pluje na ozki plovni poti, se mora, kolikor je brez nevarnosti mogoče, držati zunanjega roba plovne poti, ki je z njegove desne strani.
(2)
Plovilo dolžine manj kot 20 m ali jadrnica ne sme ovirati prehoda plovilu, ki lahko varno pluje le znotraj meja ozke plovne poti.
(3)
Plovilo, ki ribari, ne sme ovirati prehoda drugemu plovilu med plovbo znotraj meja ozke plovne poti.
(4)
Plovilo ne sme prečkati ozke plovne poti, če bi to oviralo prehod drugemu plovilu, ki lahko varno pluje le znotraj meja te ozke plovne poti. Če plovilu, ki lahko varno pluje le znotraj meja te ozke plovne poti, ni jasen namen plovila, ki prečka ozke plovne poti, lahko uporabi zvočni signal iz šestega odstavka 34. člena tega pravilnika.
(5)
Kadar je prehitevanje na ozki plovni poti možno le, če mora prehitevano plovilo kaj storiti, da omogoči varno prehitevanje, mora plovilo, ki ima namen prehitevati, pokazati svoj namen z ustreznim signalom iz a) točke petega odstavka 34. člena tega pravilnika. Če se prehitevano plovilo s tem strinja, mora uporabiti ustrezen signal iz b) točke petega odstavka 34. člena tega pravilnika in omogočiti varno prehitevanje. Če mu ni jasen namen drugega plovila, lahko plovilo uporabi signale iz šestega odstavku 34. člena tega pravilnika.
(6)
Plovilo, ki prehiteva, mora ravnati v skladu s 14. členom tega pravilnika.
(7)
Plovilo, ki se približuje ovinku ali območju ozke plovne poti, kjer drugih plovil zaradi ovire ni mogoče videti, mora pluti previdno in se oglašati z ustreznimi signali iz sedmega odstavka 36. člena tega pravilnika.
(8)
Plovilo se mora glede na okoliščine izogibati zasidranju na ozki plovni poti.
11. člen
(shema ločene plovbe)
(1)
Določbe tega člena se nanašajo na shemo ločene plovbe, ki jo je sprejela Mednarodna pomorska organizacija.
(2)
Plovilo, ki uporablja shemo ločene plovbe:
a)
mora pluti po določeni plovni poti v splošni smeri, po kateri plujejo plovila na tej poti;
b)
se mora izogibati črti ali coni ločene plovbe po svojih zmožnostih;
c)
se mora v normalnih okoliščinah vključevati v plovno pot ali jo zapuščati na koncu poti, pri vključevanju ali zapuščanju pa mora to storiti v čim manjšem možnem kotu glede na splošno smer toka plovbe.
(3)
Plovilo se mora izogibati prečkanju plovnih poti, ki so določene s shemo ločene plovbe, če pa je to prisiljeno storiti, mora pluti čim bolj pravokotno na splošno smer toka plovbe.
(4)
Plovilo ne sme uporabljati cone obalne plovbe, če lahko brez nevarnosti uporablja določeno plovno pot znotraj mejne sheme ločene plovbe. Cono obalne plovbe lahko uporabljajo plovila dolžine manj kot 20 metrov, jadrnice in plovila, ki ribarijo.
(5)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko plovilo uporablja cono obalne plovbe pri vplutju ali izplutju iz pristanišča, pri plovbi do morskih ploščadi ali struktur, pilotskih postaj in drugih mest znotraj cone obalne plovbe ali da bi se izognilo neposredni nevarnosti.
(6)
Plovilo, razen plovila, ki prečka cono ločene plovbe ali se vanjo vključuje ali jo zapušča, v normalnih okoliščinah ne sme vpluti v cono ločene plovbe ali prečkati črte ločitvenih poti, razen:
a)
v sili, da se izogne neposredni nevarnosti;
b)
kadar ribari znotraj cone ločene plovbe.
(7)
Plovilo, ki pluje na območju blizu konca sheme ločene plovbe, mora pluti zelo previdno.
(8)
Plovilo se mora izogibati zasidranju znotraj sheme ločene plovbe ali v območjih njenega konca.
(9)
Plovilo, ki ne uporablja sheme ločene plovbe, mora pluti čim dlje od nje.
(10)
Plovilo, ki ribari, ne sme ovirati prehoda plovilu, ki pluje v smeri plovne poti.
(11)
Plovilo dolžine manj kot 20 m ali jadrnica ne sme ovirati varnega prehoda plovilu na mehanski pogon, ki pluje v smeri plovne poti.
(12)
Za plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja ne veljajo določbe tega člena, kadar opravlja dela v zvezi z varnostjo plovbe v shemi ločene plovbe.
(13)
Za plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja ne veljajo določbe tega člena, kadar polaga, vzdržuje ali dviguje podmorske kable v shemi ločene plovbe.
2. Ravnanje plovil, ki vidijo druga drugo
12. člen
(uporaba)
Določbe tega podpoglavja se uporabljajo za plovila, ki vidijo druga drugo.
13. člen
(jadrnice)
(1)
Kadar se jadrnici približujeta druga drugi tako, da obstaja nevarnost trčenja, se mora ena umakniti drugi na naslednji način:
a)
če imata veter z različnih strani, se mora jadrnica, ki pluje z vetrom s svoje leve strani, umakniti s poti;
b)
če imata jadrnici veter z iste strani, se mora jadrnica, ki je na vetrni strani, umakniti s poti jadrnici, ki pluje na zavetrni strani;
c)
če jadrnica, ki pluje z vetrom z leve strani, vidi jadrnico na vetrni strani in ne more zanjo zanesljivo ugotoviti, ali pluje z vetrom z leve ali z desne strani, se ji mora umakniti s poti.
(2)
V smislu prejšnjega odstavka je vetrna stran tista, ki je nasprotna strani, na kateri je glavno jadro, če gre za jadrnico s križnimi glavnimi jadri, pa stran, ki je nasprotna strani, na kateri sta največje sprednje in zadnje jadro.
14. člen
(prehitevanje)
(1)
Plovilo, ki prehiteva, se mora umakniti s poti plovilu, ki ga je dohitelo.
(2)
Šteje se, da plovilo prehiteva, kadar se približuje plovilu iz smeri več kot 22,5° za prečnico proti njegovi krmi oziroma ko je proti prehitevanemu plovilu v takšnem položaju, da ponoči ne more videti nobene bočne luči, temveč samo luč na krmi.
(3)
Če plovilo dvomi, ali prehiteva drugo plovilo, se mora šteti za plovilo, ki prehiteva, in tako tudi ravnati.
(4)
Nobena poznejša sprememba smeri med ploviloma ne daje prehitevajočemu plovilu pravice, da bi se štelo za plovilo, ki križa drugemu smer, in se mora umakniti s poti plovilu, ki ga dohiti, dokler se od njega ne oddalji.
15. člen
(položaj plovil z nasprotnih smeri)
(1)
Če se plovili na mehanski pogon približujeta z nasprotnih smeri, tako da utegne priti do trčenja, mora vsako zaviti na desno, da se srečata z leve strani.