Odločba, da drugi odstavek 45. člena zakona o davku na dodano vrednost ni v neskladju z ustavo čistopis 20.10.2001
  • PREDPIS
  • VELJAVEN

Odločba, da drugi odstavek 45. člena zakona o davku na dodano vrednost ni v neskladju z ustavo

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 82-4221/2001, stran 45 DATUM OBJAVE: 19.10.2001

VELJAVNOST: od 19.10.2001 / UPORABA: od 19.10.2001

RS 82-4221/2001

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 20.10.2001 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 1.11.2026: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 82/01

Časovnica

Na današnji dan, 1.11.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 20.10.2001
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4221. Odločba, da drugi odstavek 45. člena zakona o davku na dodano vrednost ni v neskladju z ustavo
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudi družb Lassana, d.d, Ljubljana, in drugih, na seji dne 20. septembra 2001

o d l o č i l o:

Prvi odstavek 45. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98 in 30/01) ni v neskladju z ustavo.

O b r a z l o ž i t e v

A)

1.

Postopek za oceno ustavnosti določbe, da oseba, ki opravlja dejavnost in katere vrednost opravljenega prometa v obdobju 12 mesecev ne presega 5,000.000 SIT, ni davčni zavezanec (prvi odstavek 45. člena zakona o davku na dodano vrednost – v nadaljevanju: ZDDV), je predlagalo več družb, ki opravljajo frizerske storitve.

2.

V prvi pobudi (družb Lassana in Frizerstvo Maribor) sta pobudnici poudarili, da gre za dejavnost, v kateri so davčni zavezanci v manjšini. Vzrok za to naj bi bilo dejstvo, da so storitve namenjene predvsem končnim potrošnikom. Ker ti v glavnem plačujejo v gotovini, naj bi imeli izvajalci storitev možnost, da višino celotnega prometa prikrojijo tako, da se jim ni treba registrirati kot davčni zavezanec, čeprav naj bi vrednostno določeno mejo tudi dvakratno presegali. Vhodni davek na dodano vrednost je namreč minimalen, saj ceno storitve skoraj v celoti predstavlja cena dela. Zaradi tega naj bi imeli davčni zavezanci v primerjavi s tistimi, ki to niso, za višino davka dražje storitve oziroma v primeru enake cene storitve za višino davka nižji zaslužek. Razlog za takšno stanje naj bi bila izpodbijana določba, ki naj bi bila, ker se z njo ne ščitijo nobeni ustavno varovani interesi, v neskladju:

-

z načelom enakosti (14. člen ustave), ker z razlikovanjem po opravljenem prometu razlikuje glede na gmotno stanje in družbeni položaj,

-

s pravico do zasebne lastnine (33. člen ustave), ker slabi finančni položaj davčnih zavezancev in jih s tem, dolgoročno gledano, razlašča,

-

s svobodo dela (49. člen ustave), ker omejuje možnosti zaposlitve oziroma delojemalce sili, da se zaposlujejo v manjših podjetjih, saj naj bi bila večja podjetja prisiljena delavce odpuščati oziroma jih ne zaposlovati na novo, in posledično

-

s pravico do socialne varnosti (50. člen ustave), ker s povzročanjem dodatne brezposelnosti (zaradi možnega odpuščanja) ogroža socialno varnost,

-

z zagotovljenim varstvom dela (66. člen ustave) in lastnine (67. člen ustave), ker sili gospodarske subjekte v negospodarno in nesocialno ravnanje, in