TFL Vsebine / TFLGlasnik

Pretirano kritizirani, velikokrat pozabljeni ali odrinjeni stran od pomembnih tem, a po drugi strani predmet kritike permisivne vzgoje, ki jih je naredila nesposobne za angažiranost in boj. Razvajeni. Ali res?

Pavšalne ocene se velikokrat izkažejo za nepravilne, in še več – zaradi njih lahko marsikomu naredimo krivico ter, kar je najhuje, posplošujemo in ne vidimo celote, nimamo pravega fokusa in cilja.

Za ta zapis sta me navdahnili dve skupini popolnoma različnih mladih ljudi, s katerimi smo skupaj stali v množici, ki je z zanosom navijala pretekli vikend v Planici. Prva skupina, zelo mladi, srednješolci, fantje in dekleta, opremljeni z vsemi rekviziti, od zastav do trobelj, pa vsak z na obrazu izrisano Slovenijo bodisi v obliki srčka bodisi zemljevida ali pa kako drugače. Bili so veseli, iz srca so navijali, ko je šlo za Slovenijo, povzdignili so glasove, peli so pesmi, ki jih je ponudil organizator, vsa besedila so znali na pamet. Imeli so tudi kakšno pivo s seboj, vendar le kakšno. Vse je bilo prežeto s ponosom, prav izžarevali so to. Druga skupina je bila starejša, študentje, bili so sami fantje, podobna scena. Morda jim je višji seštevek let dal le še večjo zagnanost in zanos – vse pesmi so znali na pamet, vživeli so se vanje in nastopali kot zmagovalci. Niso se dali motiti, uživali so v trenutku slovenskega zmagoslavja, ponosni in vzneseni.

Pa ni šlo samo za zabavo. Šlo je za tisto nekaj več. Tega ne moreš dati iz sebe, če tega v sebi nimaš.

Še sama ne vem, ali so bili tudi moji občutki bolj vzneseni zaradi njih, a opazovala sem jih in res mi je bilo lepo, čez možgane mi je šinila celotna paleta vprašanj, domnev in spoznanj.

Kaj smo naredili z njimi? Kot da niso del družbe. Tudi sama sem jih v svoji podjetniško naravnani in k uspehu in sreči Slovenije ter njene drže usmerjeni kolumni v večini izpuščala, še nikdar nisem zares pisala o njih. Tudi v ravno izvedenih volitvah se razen ene strani resno ni ukvarjal z njimi nihče. So se pa oni resno lotili tudi tega. In ni jim vseeno. Hočejo biti del družbe. V prijateljskem krogu moje hčerke so šli celo tako daleč, da so se v dneh pred volitvami dobili in pripravili zvečer analizo programov vseh strank, jih razvrstili v kvadrante od levih, desnih do demokratičnih in avtoritarnih in se zelo analitično pogovarjali o njih ter o svojih lastnih prepričanjih, vsak se je moral tudi opredeliti, kaj so njegove vrednote. Verjamem, da niso bili edini. Umanjkanje resnega pristopa k njihovi obravnavi s strani političnih strank je prav presenetljivo, tudi neodgovorno in kratkovidno. Verjetno to kažejo tudi rezultati volitev.

A so tu, želijo več, tudi podjetništvo in uspeh jih zanimata, čeprav so bile vse te lastnosti v zadnjem času zanemarjene z vidika poudarjanja vrednot in aktivnosti. Le najti jih moramo znati. V množici vseh, ko se ti diamanti, ki se z dobrim vodenjem, oblikovanjem, dajanjem priložnosti, obrusijo v svetleče briljante.

Tudi v naši družbi Tax-Fin-Lex smo jih našli veliko in sedaj ti briljanti svetijo z vso močjo. Večina naše ekipe izvira iz časa, ko so prišli k nam še kot študenti, prepoznali smo te diamante, se ukvarjali z njimi in jih izbrusili v odgovorne, zavzete in profesionalne odrasle ljudi, na katere smo ponosni in so tudi oni sami ponosni nase.