5207. Zakon o sodelovanju med Republiko Slovenijo in mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo ter mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando (ZSMKSR)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o sodelovanju med Republiko Slovenijo in mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo ter mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando (ZSMKSR)
Razglašam zakon o sodelovanju med Republiko Slovenijo in mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo ter mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando (ZSMKSR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. decembra 2000.
Ljubljana, dne 29. decembra 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN MEDNARODNIM KAZENSKIM SODIŠČEM ZA NEKDANJO JUGOSLAVIJO TER MEDNARODNIM KAZENSKIM SODIŠČEM ZA RUANDO (ZSMKSR)
Ta zakon ureja dolžnost, pogoje in način sodelovanja Republike Slovenije z Mednarodnim kazenskim sodiščem za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje, ustanovljenega z Resolucijo Varnostnega sveta št. 827 (1993) in Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine, storjene na ozemlju Ruande med 1. januarjem 1994 in 31. decembrom 1994, ustanovljenega z Resolucijo Varnostnega sveta št. 955 (1994).
Pomen izrazov v tem zakonu:
a)
"resolucija" pomeni Resolucijo št. 827, ki jo je sprejel Varnostni svet Združenih narodov dne 25.5.1993 na podlagi 7. poglavja Ustanovne listine Združenih narodov in Resolucijo št. 955 (1994), ki jo je sprejel Varnostni svet Združenih narodov dne 8. 11. 1994 na podlagi 7. poglavja Ustanovne listine Združenih narodov;
b)
"mednarodno sodišče" pomeni mednarodno kazensko sodišče za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje, ustanovljeno z Resolucijo št. 827 (1993) in mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine, storjene na ozemlju Ruande med 1. januarjem 1994 in 31. decembrom 1994, ustanovljeno z Resolucijo št. 955 (1994),
c)
"haški statut" pomeni Statut mednarodnega sodišča, ki ga je sprejel Varnostni svet Združenih narodov v aneksu k Resoluciji št. 827 (1993);
d)
"ruandski statut" pomeni Statut mednarodnega sodišča, ki ga je sprejel Varnostni svet Združenih narodov v aneksu k Resoluciji št. 955 (1994);
e)
"mednarodni tožilec" pomeni tožilca mednarodnega sodišča oziroma vsako osebo, ki deluje na podlagi njegovega pooblastila;
f)
"tajnik" pomeni tajnika mednarodnega sodišča, imenovanega na podlagi 17. člena haškega statuta oziroma na podlagi 16. člena ruandskega statuta, ali vsako osebo, ki deluje na podlagi njegovega pooblastila;
g)
"oseba" pomeni posameznika, ki ga je mednarodno sodišče osumilo oziroma obtožilo kaznivega dejanja iz njegove pristojnosti;
h)
"predaja osebe" pomeni predajo osebe s strani Republike Slovenije mednarodnemu sodišču;
i)
"domače sodišče" pomeni sodišče Republike Slovenije, pristojno za kazenske zadeve.
Republika Slovenija bo v skladu z določbami resolucije, haškega statuta oziroma ruandskega statuta in tega zakona v polni meri in brez zadržkov sodelovala z mednarodnim sodiščem.
(1)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je pristojno za usklajeno in tekoče sodelovanje med Republiko Slovenijo in mednarodnim sodiščem; v ta namen je pristojno za sprejem in prevajanje vseh pisanj mednarodnega sodišča v zvezi s postopanjem po tem zakonu.
(2)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošilja pisanja iz prejšnjega odstavka Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in Generalni policijski upravi, po potrebi pa tudi neposredno nižjim državnim tožilstvom in sodiščem ter drugim državnim organom.
(3)
Državni organi iz prejšnjega odstavka so v zvezi s prejetimi pisanji dolžni skrbeti za medsebojno obveščanje.
(4)
Državni organi iz drugega odstavka tega člena komunicirajo z mednarodnim sodiščem preko ministrstva, pristojnega za pravosodje, razen če za posamezne primere ta zakon izrecno ne določa neposrednega komuniciranja ali če je zaradi okoliščin potrebno ukrepati posebno hitro.
(5)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je dolžno preveriti istovetnost in verodostojnost pisanj iz prvega odstavka tega člena, preden jih pošlje drugim pristojnim organom.
Glede sodelovanja z mednarodnim kazenskim sodiščem se za zadeve, ki jih ta zakon ne ureja drugače, smiselno uporabljajo zakon, ki ureja kazenski postopek, zakon, ki ureja odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kazenskim dejanjem, ter zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
PRISTOJNOST MEDNARODNEGA SODIŠČA
Republika Slovenija priznava mednarodnemu sodišču stvarno, krajevno in časovno pristojnost, kot je določena v 1. do 6. in 8. členu haškega statuta oziroma v 1. do 5. in 7. členu ruandskega statuta.
(1)
Postopek pred mednarodnim sodiščem ima vselej prednost pred postopkom, ki teče v isti zadevi in zoper isto osebo pred domačim sodiščem.
(2)
Če mednarodno sodišče zahteva, da mu domače sodišče odstopi pristojnost po drugem odstavku 9. člena haškega statuta oziroma po drugem odstavku 8. člena ruandskega statuta, je potrebno tej zahtevi ugoditi. Domače sodišče se izreče za nepristojno in pošlje zadevo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Domače sodišče mora v tem primeru opraviti tista procesna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati.
(3)
Po obvestilu, da je mednarodno sodišče v skladu z 20. členom haškega statuta oziroma v skladu z 19. členom ruandskega statuta začelo postopek v isti zadevi in zoper isto osebo, kot je pred odstopom pristojnosti tekel pred domačim sodiščem, izda domače sodišče sklep, s katerim zavrže obtožbo, oziroma sklep, s katerim se preiskava prekine, če obtožba še ni bila vložena.
(1)
Če mednarodno sodišče na podlagi drugega odstavka 10. člena haškega statuta oziroma na podlagi drugega odstavka 9. člena ruandskega statuta zahteva pregon in sojenje osebi, ki po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ne sme biti preganjana in kaznovana zaradi kaznivega dejanja, za katero je bila s pravnomočno sodno odločbo oproščena ali obsojena ali je bil kazenski postopek zoper njo pravnomočno ustavljen ali je bila zoper njo obtožba pravnomočno zavrnjena, postopa Vrhovno sodišče Republike Slovenije na naslednji način in po naslednjem vrstnem redu:
a)
ukrene vse potrebno za morebitno zagotovitev navzočnosti osebe pred mednarodnim sodiščem, pri čemer ne sme biti uporabljen ukrep odvzema prostosti;
b)
mednarodno sodišče nemudoma obvesti o dejstvih in okoliščinah, zaradi katerih meni, da oseba ne sme biti preganjana in kaznovana zaradi kaznivega dejanja, za katero je bila s pravnomočno sodno odločbo oproščena ali obsojena ali je bil kazenski postopek zoper njo pravnomočno ustavljen ali je bila obtožba zoper njo pravnomočno zavrnjena; obvestilu priloži vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno dejansko in pravno stanje obravnavane zadeve;
c)
če mednarodno sodišče po prejemu obvestila iz prejšnje točke vztraja pri zahtevi za pregon in sojenje osebe, Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi ugodi;