4602. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje
Na podlagi drugega odstavka in za izvrševanje tretjega odstavka 8. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in št. 18/04 – ZVKSES) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje
1. člen
(področje urejanja)
(1)
Ta pravilnik v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/34/ES z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37, z vsemi spremembami) določa minimalne tehnične zahteve za graditev stavb z oskrbovanimi stanovanji in oskrbovanih stanovanj za starejše (v nadaljnjem besedilu: oskrbovano stanovanje), ne glede na število oskrbovanih stanovanj v takih stavbah ter način zagotavljanja pogojev za obratovanje oskrbovanih stanovanj.
(2)
Pri načrtovanju stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji in oskrbovanih stanovanj se uporabljajo določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 125/03) in določbe slovenskega nacionalnega standarda SIST ISO/TR 9527, če s tem pravilnikom ni določeno drugače. Stavba ali del stavbe, namenjen oskrbovanim stanovanjem, ne sme imeti več kot 30 stanovanj in mora biti ločena funkcionalna enota s svojim vhodom.
(3)
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi pri rekonstrukcijah stavb in pri spremembah namembnosti v stavbo, v kateri naj bi bila urejena oskrbovana stanovanja.
II. MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA STAVBE Z OSKRBOVANIMI STANOVANJI
(1)
Za vsako oskrbovano stanovanje mora biti na gradbeni parceli zagotovljenega najmanj 0,8 parkirnega mesta, najmanj 20% teh parkirnih mest pa mora omogočati uporabo funkcionalno oviranim osebam, pri čemer mora biti zagotovljeno najmanj eno tako parkirno mesto na stavbo. Parkirna mesta, namenjena funkcionalno oviranim osebam, morajo biti najbližje vhodu v tisti del stavbe, kjer se oskrbovana stanovanja nahajajo.
(2)
Za vsako stavbo z oskrbovanimi stanovanji mora biti zagotovljeno dodatno parkirno mesto, namenjeno kratkotrajnemu parkiranju motornih vozil oseb, ki oskrbujejo stanovalce.
(3)
Kadar na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in so uporabnikom oskrbovanih stanovanj trajno in stalno na razpolago.
3. člen
(dostop do stavbe z oskrbovanimi stanovanji)
Dostopna pot s površine, ki pripada stavbi, vključno s parkirnimi prostori, mora omogočati varen in neoviran dostop do stavbe. Zgrajena mora biti brez grajenih in komunikacijskih ovir tako, da funkcionalno oviranim osebam omogoča samostojen in varen dostop do skupnih prostorov stavbe in oskrbovanih stanovanj. Površine dostopnih poti morajo biti utrjene in ne smejo drseti.
4. člen
(vhod v stavbo z oskrbovanimi stanovanji)
(1)
Prostor pred vhodnimi vrati v stavbo mora biti zaščiten pred vremenskimi vplivi.
(2)
Vhodna vrata v stavbo morajo biti široka najmanj 90 cm. Ob vratih mora biti nameščen hišni telefon, ki zagotavlja zvočno komunikacijo s stanovalci, razen za oskrbovana stanovanja, ki imajo neposreden in neoviran vstop od zunaj.
(3)
Prostor za vhodnimi vrati mora biti širok najmanj 190 cm in dolg najmanj 150 cm. V vhodnem prostoru morajo biti nameščene omarice za pošto ter polica za kratkotrajno odlaganje osebnih stvari. Omarice ter polica ne smejo ovirati prehodov. Spodnji rob omaric, namenjenih oskrbovanim stanovanjem, mora biti najmanj 60 cm, zgornji pa največ 140 cm nad tlemi.
5. člen
(skupni prostori)
(1)
V večstanovanjski stavbi ali v delu stavbe, ki ima pet ali več oskrbovanih stanovanj, mora biti v neposredni bližini vhoda urejen in opremljen vsaj en skupni prostor, namenjen druženju uporabnikov oskrbovanih stanovanj. Velikost skupnega prostora se določi tako, da je zagotovljen najmanj za 1 m 2 na vsako ležišče v oskrbovanih stanovanjih v stavbi. Prostor mora biti neposredno naravno osvetljen.
(1)
V stavbi z dvema ali več etažami mora biti vgrajeno najmanj eno osebno dvigalo s svetlimi merami kabine najmanj 110 cm x 210 cm x 220 cm (širina x globina x višina), z avtomatičnim odpiranjem vrat in zagotavlja zvočno informacijo.
(2)
Pred vrati dvigala iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti manevrski prostor, ki omogoča uvoz in izvoz reševalnih nosil.
7. člen
(varnost uporabe skupnih prostorov in opreme)
(1)
Horizontalne (vhodni prostori, hodniki, veže in podobno) in vertikalne (stopnišča, klančine, dvigala) komunikacije morajo biti zasnovane tako, da omogočajo enostavno in dobro orientacijo, varno uporabo ter neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb. Biti morajo osvetljene in zaznavno (vizualno in na otip) poudarjene. Sistem komunikacijskih oznak za orientacijo mora omogočati orientacijo tudi osebam z okvaro sluha in vida.
(2)
Svetla širina horizontalnih komunikacijskih prostorov mora znašati najmanj 130 cm. Na vsakih 10 m mora biti zagotovljeno mesto, široko in dolgo najmanj 160 cm, v katerem je omogočeno srečevanje dveh invalidskih vozičkov.
III. MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA OSKRBOVANA STANOVANJA
8. člen
(deli oskrbovanega stanovanja)
(1)
Vsi deli oskrbovanega stanovanja so lahko v enem prostoru. Izjema so deli, namenjeni osebni higieni.
(2)
Vsakemu oskrbovanemu stanovanju pripada individualni prostor za shranjevanje stvari s tlorisno površino najmanj 3 m2 oziroma najmanj 2 m2 za oskrbovano stanovanje z enim ležiščem. Tak prostor se lahko nahaja zunaj oskrbovanega stanovanja, vendar ga morajo z njim povezovati iste skupne vertikalne komunikacije oziroma dvigalo.
(3)
Če ima oskrbovano stanovanje balkon ali ložo, globina le-tega ne sme biti manjša od 140 cm.
9. člen
(posebne naprave v oskrbovanem stanovanju)
V oskrbovanem stanovanju mora biti v prostorih za osebno higieno in vsaj še v enem bivalnem prostoru nameščen osebni telefonski alarm za pomoč na daljavo.
10. člen
(širina prostorov)
Prostori v oskrbovanem stanovanju, namenjeni bivanju in spanju, ne smejo biti ožji od polovice svoje dolžine in ne ožji od 220 cm.
11. člen
(odpiranje oken in vrat)
(1)
Vsa vrata in vsaj eno okno v oskrbovanem stanovanju morajo biti zasnovana ali opremljena tako, da jih lahko neovirano do njihove svetle širine odprejo tudi funkcionalno ovirane osebe.