Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago čistopis 1.6.2022

Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 29-1259/2004, stran 3386 DATUM OBJAVE: 26.3.2004

VELJAVNOST: od 10.4.2004 / UPORABA: od 10.4.2004

RS 29-1259/2004

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 1.6.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 27.8.2026: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 29/04, 61/17 - GZ, 199/21 - GZ-1

Časovnica

Na današnji dan, 27.8.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.6.2022
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1259. Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago
Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 97/03 – odl. US) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o zaščiti stavb pred vlago

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(področje urejanja)

(1)

Ta pravilnik določa tehnične zahteve za stavbe, ki morajo biti izpolnjene glede zaščite pred vlago.

(2)

Ta pravilnik se uporablja za gradnjo novih stavb in rekonstrukcije stavb, če so dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.

(3)

Če so za katero od vrst stavb posamezne zahteve glede zaščite pred vlago določene z drugim predpisom, veljajo zanje tiste zahteve tega pravilnika, ki niso urejene s takim predpisom.

2. člen

(viri navlaževanja)

(1)

Ta pravilnik ureja zaščito stavb pred vlago iz naslednjih virov:

-

talna voda in vlaga (v nadaljnjem besedilu: talna vlaga),

-

atmosferske padavine (npr. dež, sneg, toča, taljenje snega in ledu) in

-

voda iz napeljav stavbe.

(2)

Ta pravilnik ne ureja zaščite stavb pred vlago zaradi kondenzacije pri prehodu vodne pare in zaščite stavb pred poplavnimi vodami.

II. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ZAŠČITO STAVB PRED VLAGO

1. Tehnične zahteve za ovoj stavbe

3. člen

(splošne zahteve)
Ovoj stavbe (npr. streha, zunanje stene, tla, stavbno pohištvo v ovoju) mora biti projektiran, izveden in vzdrževan (v nadaljnjem besedilu: grajen) tako, da stavbo ščiti pred:

-

prodorom vlage v notranjost stavbe ali

-

navlaževanjem materialov ali gradbenih konstrukcij, ki bi jih vlaga lahko poškodovala, povzročila razvoj plesni in gliv ali poslabšala njihove lastnosti do te mere, da bi bila ogrožena zanesljivost stavbe.

4. člen

(streha)
Streha oziroma deli stavbe, ki opravljajo vlogo strehe, morajo biti ob upoštevanju lokalnih podnebnih razmer (npr. količina in vrsta padavin, smer in jakost vetra) grajeni tako, da stavbo v skladu s prejšnjim členom ščitijo pred atmosferskimi padavinami in njihovimi posrednimi vplivi (npr. zameti) ter zagotavljajo odvajanje meteorne vode.

5. člen

(kritine)

(1)

Zaščito pred vlago je pri strehi treba zagotoviti z vodotesnimi kritinami ali kritinami oziroma sloji, ki odvajajo vodo. Sestavni del take zaščite so tudi vsi drugi sloji, ki sestavljajo streho, kleparski izdelki (npr. obrobe, priključki, dilatacije, snegolovi) in sistem za odvajanje meteorne vode. Strešna kritina mora biti izbrana in izvedena tako, da bo odporna proti lokalnim vremenskim vplivom.

(2)

Za vodotesno kritino se šteje material, ki je neprepusten za vodo in izveden brez stikov ali z vodotesnimi stiki.

(3)

Kritina, ki odvaja vodo, mora biti neprepustna za meteorno vodo ali odporna proti njej in mora biti praviloma izvedena z nezatesnjenimi prekrivajočimi se stiki ali preklopi in z naklonom, ki preprečuje zamakanje. Kadar sestava strehe vključuje tudi sloj toplotne izolacije, mora biti neposredno pod kritino, ki odvaja vodo, vodoneprepusten sloj (sekundarna kritina), ki usmerja meteorno vodo, kadar le-ta prodre skozi kritino, proti sistemu za odvajanje meteorne vode.

6. člen

(preboji in povezovalni elementi)

(1)

Vsi preboji skozi streho oziroma strešno kritino morajo biti grajeni tako, da je na mestih preboja zagotovljena popolna zaščita pred prodiranjem meteorne vode v ali med posamezne elemente ali plasti strehe ali v stavbo.

(2)

Vsi zaključki, obrobe, zaščite in drugi elementi, ki povezujejo kritino z drugimi deli stavbe, morajo biti grajeni tako, da ne pride do zamakanja pod strešno kritino ali v notranjost stavbe.

7. člen

(drsenje snega in ledu)
Streha mora biti grajena tako, da drsenje snega ali ledu ne more poškodovati strešne kritine ali drugih delov strehe ter sistema za odvajanje meteorne vode.

8. člen

(zunanje in notranje stene)

(1)

Zunanje stene nad terenom in vsi njihovi deli morajo biti ob upoštevanju lokalnih podnebnih razmer grajeni tako, da stavbo v skladu s 3. členom tega pravilnika ščitijo pred atmosferskimi padavinami in njihovimi posrednimi vplivi (npr. odboj od tal, zameti) ter zagotavljajo odvajanje meteorne vode.

(2)

Zunanje stene v stiku s terenom morajo biti grajene tako, da stavbo v skladu s 3. členom tega pravilnika ščitijo pred talno vlago.

(3)

Zunanje in notranje stene morajo biti grajene tako, da preprečujejo kapilarni dvig talne vlage v notranjost stavbe oziroma da ne prenašajo vlage do delov stavbe, ki bi jih vlaga lahko poškodovala.

(4)

Vsi preboji skozi zunanje stene morajo biti grajeni tako, da je na mestih preboja zagotovljena zaščita pred prodiranjem meteorne vode oziroma talne vlage v stavbo ali med posamezne elemente ali plasti stene, ki bi jih vlaga lahko poškodovala.

9. člen

(fasada)

(1)

Fasada oziroma njeni sloji, ki opravljajo funkcijo zaščite pred vlago, morajo biti odporni proti lokalnim vremenskim vplivom.

(2)

Zaključni sloj (osnovni omet z dekorativnim zaključnim ometom) kontaktne fasade zunanje stene mora izpolnjevati naslednje zahteve za relativno difuzijsko upornost vodni pari (s(d)) po SIST EN ISO 7783-2 ali po evropski smernici za tehnično soglasje ETAG 004 (ETAG 004 je dosegljiv na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo: http://www.mg-rs.si/zakonodaja/harmonizacija/zakon_o_gradbenih_proizvodih.php):

-

kontaktni fasadni sistemi s toplotno-izolacijskim slojem na osnovi penjenih polimernih materialov: μ*d = s(d) < 2 m;