Nalaganje dokumenta...
Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 45-1948/1998, stran 3195 DATUM OBJAVE: 12.6.1998
VELJAVNOST: od 13.6.1998 / UPORABA: od 13.6.1998
RS 45-1948/1998
Verzija
7 / 7
Čistopis se uporablja od 14.2.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 9.3.2026: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99, 59/01, 110/02 - ZGO-1, 86/04, 18/23 - ZDU-1O
1948. Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP)
o razglasitvi zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP)
Razglašam zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. maja 1998.
001-22-58/98
Ljubljana, dne 8. junija 1998.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O POPOTRESNI OBNOVI OBJEKTOV IN SPODBUJANJU RAZVOJA V POSOČJU (ZPOOSRP)
O POPOTRESNI OBNOVI OBJEKTOV IN SPODBUJANJU RAZVOJA V POSOČJU (ZPOOSRP)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta zakon določa oblike in način izvajanja pomoči Republike Slovenije pri ukrepih popotresne obnove objektov in spodbujanja razvoja na območju, ki ga je prizadel potres s prvim sunkom dne 12. aprila 1998, z epicentrom v naselju Lepena (v nadaljnjem besedilu: ukrepi popotresne obnove).
(2)
Ukrepi popotresne obnove obsegajo:
1.
dodeljevanje sredstev proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sredstva državne pomoči), namenjenih popotresni obnovi objektov in zagotavljanje njihove namenske uporabe,
2.
dodeljevanje stanovanjskih posojil iz sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sredstva stanovanjskega posojila), namenjenih popotresni obnovi objektov in zagotavljanje njihove namenske uporabe in izgradnjo varovanih stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije,
3.
organizacijo nalog, ki se nanašajo na popotresno obnovo objektov, ki ležijo na območju potresa in vzpostavitev normalnega stanja za bivanje in delo s potresom prizadetih prebivalcev (v nadaljnjem besedilu: organizacija nalog popotresne obnove),
4.
razvojno pomoč za obnovo in spodbujanje gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja območij občin Bovec, Kobarid in Tolmin,
5.
dajanje državnih poroštev za najeta posojila za potrebe financiranja in kreditiranja razvojnih projektov v Posočju v okviru vsakoletno proračunsko zagotovljenih sredstev za ta namen.
2. člen
(1)
Določbe tega zakona se uporabljajo le za območje, ki ga je prizadel potres naveden v prejšnjem členu (v nadaljnjem besedilu: območje popotresne obnove).
(2)
Območje popotresne obnove so območja naselij oziroma njihovih delov, ki ležijo v občinah Bohinj, Bled, Bovec, Cerkno, Gorenja vas–Poljane, Idrija, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Logatec, Naklo, Radovljica, Škofja Loka, Tolmin, Železniki in Žiri in v katerih so pristojne komisije, ki so jih te občine ustanovile v skladu s predpisi, do uveljavitve tega zakona pripravile poročilo o oceni neposredne škode in oceno potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa na objektih.
(3)
Območja popotresne obnove so razvidna v "Poročilu o oceni neposredne škode in potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa" (v nadaljnjem besedilu: poročilo o škodi), ki ga na podlagi poročil občinskih komisij o škodi zaradi posledic potresa in poročil državnih organov pripravi Ministrstvo za okolje in prostor in ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Poročilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. člen
(1)
Popotresna obnova objektov po tem zakonu pomeni:
1.
rekonstrukcijo s potresom poškodovanih objektov ali njihovih delov, ki so kot primerni za rekonstrukcijo opredeljeni v poročilu o škodi (v nadaljnjem besedilu: rekonstrukcija objektov),
2.
odstranitev s potresom poškodovanih oziroma uničenih objektov ali njihovih delov, ki so v poročilu o škodi opredeljeni kot neprimerni za rekonstrukcijo ter zgraditev novih objektov oziroma njihovih delov na isti lokaciji, razen če to zaradi geoloških, gradbenotehničnih in drugih razlogov ni primerno (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov) in
3.
zgraditev objektov infrastrukture gospodarskih in drugih javnih služb v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, ki so izrazito deficitarne (v nadaljnjem besedilu: gradnja v javno korist).
(2)
Za popotresno obnovo objektov po tem zakonu se ne glede na določbe tretjega odstavka prejšnjega člena štejejo tudi tisti objekti ali njihovi deli, ki so v “Poročilu o oceni neposredne škode in potrebnih sredstev za odpravo posledic plazu Stože pod Mangrtom“ (v nadaljnjem besedilu: dodatno poročilo o škodi), ki ga pripravi ministrstvo in sprejme vlada, opredeljeni kot uničeni ali poškodovani zaradi posledic navedenega plazu in objekti, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali posegov pri sanaciji posledic tega plazu odstraniti ali rekonstruirati.
(3)
Ne glede na določbe 1. točke prvega odstavka tega člena se za rekonstrukcijo objektov šteje tudi rekonstrukcija vseh večnadstropnih stanovanjskih objektov z območja popotresne obnove, ki so v poročilu o škodi označeni kot primerni za rekonstrukcijo, ki stojijo na seizmičnih območjih, na katerih je v skladu s potresnimi predpisi največja pričakovana intenziteta VIII. ali IX. stopnje, z namenom, da se z ojačitvami konstrukcije teh objektov zagotovi predpisana potresna varnost.
(4)
Ne glede na določbe 2. točke prvega odstavka tega člena odstranitev objekta, ki je v poročilu o škodi ali v dodatnem poročilu o škodi opredeljen kot neprimeren za rekonstrukcijo, ni potrebna, če se v postopkih izdaje dovoljenja za poseg v prostor ugotovi, da ga je mogoče rekonstruirati oziroma je obnova nujna zaradi ohranjanja kulturne dediščine.
(5)
Če je uničen ali poškodovan objekt vključen v dodatno poročilo o škodi, se ne glede na določbe 14. člena tega zakona za obnovljen objekt šteje objekt, v katerem so stanovanjski prostori tudi končno obdelani, pri čemer se v končno obdelavo šteje izvedba hidroizolacije v kopalnici, izdelava podložnih estrihov in toplotna izolacija pod tlaki, obzidava kadi in končna obdelava sten, stropov in tlakov v stanovanjskih prostorih, katerih površina je enaka standardni površini iz drugega odstavka navedenega člena.
(6)
Če se popotresna obnova objekta nanaša na uničen oziroma poškodovan objekt, ki ga opredeljuje dodatno poročilo o škodi:
-
se sredstva državne pomoči in ugodni stanovanjski kredit za stanovanjski objekt dodelijo osebi zasebnega prava na način, kot to velja za stanovanjski objekt v lasti osebe iz 2. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona tudi, če v njem lastnik ali njegovi družinski člani niso imeli stalnega bivališča,
-
se sredstva državne pomoči dodelijo upravičencu tudi za zagotovitev nadomestnega stavbnega zemljišča, če gre za objekt, ki ga je treba zaradi ogroženosti ali posegov pri sanaciji posledic plazu odstraniti, in če upravičenec obstoječe stavbno zemljišče brezplačno preda državi v last,
-
se sredstva za izvedbo del v zvezi s komunalnim opremljanjem nadomestnih stavbnih zemljišč dodelijo občini pod pogoji, ki po določbah tega zakona veljajo za gradnjo v javno korist.
(7)
Ne glede na določbe prvega odstavka 21. člena tega zakona sredstva državne pomoči upravičenec iz prejšnjega odstavka pridobi oziroma se mu dodelijo, če vlogo za pomoč pri popotresni obnovi objektov predloži ministrstvu najpozneje do 30. aprila 2002.
3.a člen
(1)
Če je v poročilu o škodi, ki ga sprejme vlada, glede posledic novega potresa na območju popotresne obnove, ki je nastal v času izvajanja popotresne obnove po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: novi potres), vključen tudi objekt ali njegov del, ki je bil že vključen v poročilo o škodi iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, na katerem je popotresna obnova v teku ali se je ta že zaključila, se sredstva državne pomoči za povečan obseg popotresne obnove na tem objektu ali ponovno popotresno obnovo takega objekta ali njegovega dela dodelijo v skladu z določbami tega zakona.
(2)
Ne glede na določbe tega zakona v zvezi z obsegom popotresne obnove posameznega objekta vključuje povečan obseg popotresne obnove ali ponovna popotresna obnova stanovanjskega objekta iz prejšnjega odstavka tudi obnovo talnih in stenskih oblog, stavbnega pohištva ter električnih, vodovodnih, ogrevalnih in kanalizacijskih inštalacij.
(3)
Ne glede na določbe tega zakona o izračunu višine sredstev državne pomoči, dodeljene za popotresno obnovo posameznega objekta ali njegovega dela, se za povečan obseg popotresne obnove ali ponovno popotresno obnovo objekta ali njegovega dela zaradi posledic novega potresa dodelijo sredstva državne pomoči v višini, ki je skupaj z zneskom izplačane zavarovalnine za škodo zaradi novega potresa, zmanjšanim za polovični znesek vplačanih premij, enaka stroškom povečanega obsega popotresne obnove oziroma stroškom ponovne popotresne obnove.
(4)
Če se zaradi posledic novega potresa izkaže potreba po gradnji varovanih stanovanj, se iz sredstev državne pomoči, namenjenih za odpravo posledic novega potresa, za te namene dokapitalizira Stanovanjski sklad Republike Slovenije.
(5)
Za popotresno obnovo v teku iz prvega odstavka tega člena se šteje popotresna obnova objekta ali dela objekta, za katero so bila odobrena sredstva državne pomoči pred nastankom novega potresa.
4. člen
Predloge ukrepov razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin usklajuje na predlog teh občin Svet za strukturno politiko, ustanovljen v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: svet).
II. OBSEG IN VIRI SREDSTEV
5. člen
(1)
Višina sredstev proračuna Republike Slovenije za izvajanje ukrepov popotresne obnove iz drugega odstavka 1. člena tega zakona se za proračunski leti 1998 in 1999 določi s tem zakonom, za naslednja proračunska leta pa s proračunom Republike Slovenije za posamezno proračunsko leto v okviru Ministrstva za finance.
(2)
V proračunu Republike Slovenije se za izvajanje ukrepov popotresne obnove v letu 1998 zagotovijo sredstva v višini 5.000,000.000 tolarjev, v letu 1999 pa sredstva v višini 4.000,000.000 tolarjev.
(3)
Višino sredstev, namenjenih posamezni obliki izvajanja ukrepov popotresne obnove iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, določi vlada na podlagi celovitega programa popotresne obnove.
(4)
Celovit program popotresne obnove pripravi ministrstvo. Program sprejme vlada.
(5)
Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena, se v državnih proračunih Republike Slovenije na proračunski postavki organa, pristojnega za regionalni razvoj, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov razvojne pomoči iz 4. točke drugega odstavka 1. člena tega zakona v višini:
-
400,000.000 tolarjev letno za leta 2002, 2003 in 2004,
-
550,000.000 tolarjev v letu 2005,
-
500,000.000 tolarjev v letu 2006,
-
400,000.000 tolarjev letno za leti 2007 in 2008,
-
300,000.000 tolarjev letno za leta 2009, 2010 in 2011 ter
-
200,000.000 tolarjev letno v letih 2012 in 2013.
(6)
Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena se v državnih proračunih Republike Slovenije na proračunski postavki organa, pristojnega za promet, zagotovijo sredstva za izvajanje investicijskega vzdrževanja in za gradnjo državnih cest na odsekih državnih cest:
-
R1-206/1027 Kranjska Gora-Vršič,
-
R1-206/1028 Vršič-Trenta,
-
R1-206/1029 Trenta-Bovec,
-
R1-203/1002 Predel-Bovec,
-
R1-203/1003 Bovec-Žaga,
-
R1-203/1004 Žaga- Kobarid,
-
G2-102/1039 Most na Soči-Bača,
-
G2-102/1038 Bača-Dolenja Trebuša in
-
G2-102/1037 Dolenja Trebuša-Želin
v višini 2.200,000.000 tolarjev letno za leta 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.
7. člen
(1)
Domače ali tuje fizične ali pravne osebe lahko namenijo denarne donacije Republiki Sloveniji za popotresno obnovo. Donacije so prihodek proračuna Republike Slovenije.
(2)
Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Slovenska razvojna družba in Sklad za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja lahko za izvajanje ukrepov po tem zakonu v svojem imenu in za svoj račun najamejo kredit pri tuji pravni osebi. K vlogi za pridobitev kredita je treba pridobiti soglasje vlade.
(3)
Za denarne donacije, namenjeni popotresni obnovi iz prvega odstavka tega člena, vlada v programu popotresne obnove iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona določi merila za dodeljevanje donacij upravičencem do državne pomoči za odpravo posledic novega potresa, pri čemer upošteva, da se donacije prednostno namenjajo družinam s šolajočimi se otroci in socialno ogroženim upravičencem.
III. NAČIN VKLJUČEVANJA IN IZPLAČEVANJA SREDSTEV
8. člen
(1)
Prihodki, določeni v prvem odstavku 7. člena tega zakona, so namenski prihodki skladno z določili 43. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 70/01, 30/02 in 56/02 – ZJU, v nadaljnjem besedilu: ZJF) in se vplačujejo na podračun Izvrševanje proračuna RS, odprt pri Upravi za javna plačila (UJP).
(2)
Sredstva iz prejšnjega odstavka se v skladu z 48. členom ZJF mesečno izločajo v rezerve Republike Slovenije.
9. člen
(1)
Izplačila sredstev rezerv po tem zakonu se realizirajo ob upoštevanju predpisov, ki urejajo področje financiranja javne porabe tako, da se poleg namenovv skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, sredstva namenijo tudi za razvojno pomoč pri popotresni obnovi Posočja.
(2)
Izplačila sredstev rezerv opravlja Ministrstvo za finance na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spadajo posamezni programi po tem zakonu.
(3)
Vlada poroča o realiziranih prihodkih in o izplačilih sredstev Državnemu zboru Republike Slovenije za vsako proračunsko leto najkasneje tri mesece po izteku proračunskega leta.
IV. NAMENI, POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV
10. člen
(1)
Sredstva proračuna Republike Slovenije za popotresno obnovo se dodelijo za:
1.
popotresno obnovo objektov,
2.
dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije,
3.
izvajanje nalog državne tehnične pomoči,
4.
financiranje ukrepov razvojne pomoči v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin,
5.
dokapitalizacijo Slovenske razvojne družbe, Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva in Sklada za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja za potrebe financiranja in kreditiranja razvojnih programov v Posočju, ki jih sprejme vlada in
6.
refundacijo stroškov, ki jih zaradi začasne preselitve nosijo v potresu prizadeti prebivalci v zvezi s koriščenjem začasnih stanovanj oziroma drugih začasnih objektov (stroški najemnine in stroški, ki nastanejo zaradi uporabe pitne vode, elektrike, ogrevanja, odvoza smeti in drugi stroški komunalne oskrbe ter povečani stroški prevoza na delo in z dela) in sicer za čas, dokler se ne vselijo v njihove obnovljene oziroma nadomeščene objekte.
(2)
Sredstva proračuna Republike Slovenije za popotresno obnovo objektov so sredstva za obnovo:
1.
stanovanjskih objektov, v katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem v njih,
2.
stanovanjskih objektov ter pripadajočih kmetijskih gospodarskih objektov, gozdnih cest in objektov za zajem vode kmetij, na katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem na njih,
3.
objektov, v katerih so se na dan potresa izvajale dejavnosti,
4.
objektov v lasti države ter lokalnih skupnosti v sorazmernem delu, ki je potreben za obnovo in
5.
objektov iz prejšnjih točk, če gre za odpravo posledic novega zemeljskega plazu, ki je nastal zaradi potresa ali če gre za obstoječi plaz, ki se je zaradi potresa ponovno aktiviral.
(3)
Sredstva proračuna Republike Slovenije za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije so sredstva za dodelitev stanovanjskih posojil pod pogoji tega zakona ter zagotavljanje sredstev za izgradnjo varovanih stanovanj za starejše osebe.
(4)
Sredstva proračuna Republike Slovenije za izvajanje nalog državne tehnične pomoči so sredstva za izvajanje nalog Državne tehnične pisarne, za pripravo ureditvenih načrtov obnove ter za izdelavo projektne dokumentacije popotresne obnove objektov.
(5)
Sredstva financiranja ukrepov razvojne pomoči v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin so namenjena izvedbi:
1.
posebnega programa javnih del in drugih oblik aktivne politike zaposlovanja,
2.
razvojnim programom na področju gospodarstva, malega gospodarstva, obrti, turizma, in kmetijstva,
3.
programom ohranjanja poseljenosti in
4.
programom razvoja lokalnih in državnih gospodarskih javnih služb.
V. SREDSTVA DRŽAVNE POMOČI ZA POPOTRESNO OBNOVO OBJEKTOV
11. člen
(1)
Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, lahko sredstva državne pomoči za popotresno obnovo objektov pridobi državni organ oziroma se jih lahko dodeli občini.
(2)
Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, se lahko sredstva državne pomoči dodelijo tudi osebi zasebnega prava za popotresno obnovo objektov, ki so v njeni lasti.
(3)
Sredstva državne pomoči posamezni državni organ lahko pridobi oziroma se mu lahko dodelijo, če njegov program popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona preseže s tem zakonom določene višine njegovih rednih proračunskih sredstev za te namene.
(4)
Državni organi, občine in osebe zasebnega prava iz prejšnjih odstavkov tega člena (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) lahko pridobijo oziroma se jim dodelijo sredstva državne pomoči le v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, predvidenih za sredstva državne pomoči.
(5)
Sredstva državne pomoči se tudi ne smejo uporabiti za povrnitev negmotne škode ali izgubljenega dobička. Sredstva državne pomoči pa se lahko uporabijo za poslovno škodo, nastalo pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in kmečkim gospodarstvom zaradi novega potresa iz 3.a člena tega zakona, če so na dan ponovnega potresa opravljali gospodarsko dejavnost v poškodovanih ali uničenih poslovnih prostorih. Sredstva državne pomoči se lahko v primerih iz prejšnjega stavka uporabijo tudi za ohranitev obstoječih delovnih mest pri nosilcih dejavnosti, ker začasno ne morejo opravljati dejavnosti zaradi posledic ponovnega potresa in so zato ta delovna mesta neposredno ogrožena.
(6)
Sredstva državne pomoči se po tem zakonu ne uporabljajo za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, intervencije in druge ukrepe po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(7)
Sredstva državne pomoči se dajejo brez obveznosti vračanja in se ne vštevajo v davčno osnovo upravičencev do sredstev po tem zakonu.
12. člen
(1)
Pri dodeljevanju sredstev državne pomoči in nadzoru nad njihovo uporabo lahko uporabljajo pristojni državni organi in organi občin podatke o pravnih osebah, ki jih v okviru predpisanih evidenc vodijo državni organi in občinski organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi.
(2)
Za dodeljevanje sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava in v zvezi z nadzorom nad njihovo uporabo se lahko o posamezniku, ki je lastnik objekta ali ima pravico do uporabe tega objekta, uporabijo osebni podatki in vzpostavi zbirka, ki jo upravlja ministrstvo.
(3)
Zbirka iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1.
ime in priimek oziroma podatke iz poslovnega registra, če gre za poslovni subjekt,
2.
naslov stalnega ali začasnega prebivališča fizične osebe ali sedež poslovnega subjekta,
3.
podatke o zaposlitvi za fizične osebe in
4.
podatke iz zemljiške knjige o lastništvu objektov, pri čemer se za prijavljene škode na objektih uvede tudi obvezna geokoda, ki jo zagotovi geodetska služba.
(4)
Podatke iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka so dolžni posredovati posamezniki, ki vložijo zahtevo za pomoč iz sredstev državne pomoči. Podatki iz zbirke se hranijo trideset let po dodelitvi sredstev upravičencem, po izteku tega roka pa se izbrišejo.
(5)
Pri pridobivanju podatkov iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo uporablja in pridobiva tudi podatke iz centralnega registra prebivalstva in identifikatorje iz poslovnega registra.
13. člen
(1)
Za popotresno obnovo objektov v lasti države lahko državni organ pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 30% vseh sredstev, ki so mu bila potrjena glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi v njegovem programu popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.
(2)
Za popotresno obnovo objektov v lasti občine lahko občina pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 60% vseh sredstev, ki so ji bila potrjena glede na oceno škode iz poročila o škodi v njenem programu popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona. Ne glede na to lahko občina pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva, ki so ji bila glede na oceno škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov iz 22. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: program popotresne obnove objektov), če gre:
1.
za stanovanjske objekte, v katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem,
2.
za rekonstrukcijo ali nadomestitev objektov infrastrukture in
3.
za gradnjo objektov v javno korist iz 3. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona.
(3)
Za popotresno obnovo objekta v lasti oseb zasebnega prava lahko oseba zasebnega prava, kateri so bila glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena sredstva državne pomoči v programu popotresne obnove objektov, pridobi največ:
1.
do 60% vseh sredstev, če gre za objekt v katerem je lastnik objekta izvajal svojo dejavnost,
2.
do 80% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt, v katerem je imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik objekta ali njegov družinski član,
3.
do 80% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na gričevnato-hribovitem območju in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član,
4.
do višine 80% sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na gorsko-višinskem območju in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član,
5.
do 90% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na območju Triglavskega narodnega parka in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član,
6.
do 50% vseh sredstev če gre za lastnike, ki so imeli na dan potresa stalno prebivališče na območju popotresne obnove in ki želijo v potresu poškodovane objekte obnoviti za izvajanje gospodarske dejavnosti ne glede na to, ali je v objektu na dan potresa prebivala oseba s stalnim prebivališčem v objektu,
7.
nosilci dejavnosti, ki so na dan potresa izvajali dejavnost v najetih prostorih in nameravajo nadaljevati izvajanje gospodarske dejavnosti v drugem objektu na območju iste občine, lahko pridobijo za obnovo tega objekta sredstva državne pomoči, katerih višina pa ne sme presegati 30% sredstev, ki so bila za odpravo posledic potresa glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov lastniku poškodovanega objekta, pri katerem so bili najemniki na dan potresa,
8.
najemniki stanovanj s stalnim bivališčem na območju, ki ga je prizadel potres, lahko pridobijo sredstva državne pomoči največ do 40% vseh sredstev, ki so bila za odpravo posledic potresa na objektu glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov v zasebni lasti, 20% pa ostane lastniku objekta, kateremu ni več v interesu, da bi podaljšal najemni odnos.
(4)
Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta ali stanovanjskega objekta kmetije v lasti osebe zasebnega prava, v katerem so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem v tem objektu, vendar lastnik objektov ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko lastnik pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 40% sredstev, ki so mu bila glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov.
(5)
Za popotresno obnovo objekta, ki je bil na dan potresa dan v najem za izvajanje dejavnosti drugi osebi, lahko lastnik pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 30% sredstev, ki so mu bila za odpravo posledic potresa na objektu glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov.
(6)
Za popotresno obnovo planine na aktivnih pašnih planinah pridobi lastnik 90% sredstev, ki so bila za popotresno obnovo planine potrjena v programu popotresne obnove objektov.
(7)
Območja občin so glede na omejene možnosti za kmetijstvo razvrščena v gričevnato-hribovito ali v gorsko-višinsko območje na podlagi kriterijev določenih v predpisih, ki urejajo področje kmetijskih zemljišč.
(8)
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko za popotresno obnovo objekta, ki je bil na dan potresa zavarovan kot kulturni spomenik skladno s predpisi, ki urejajo področje kulturne dediščine, lastnik tega objekta pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva, ki so mu bila za popotresno obnovo objekta glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove Ministrstva za kulturno. Lastnik objekta pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva za popotresno obnovo tudi, če gre za objekt, za katerega je bilo pred potresom potrjeno, da ima etnološko in stavbno vrednost, pomembno za ohranitev krajinske identitete, pa zaradi formalnih razlogov še ni bil dokončan postopek razglasitve za kulturni spomenik.
(9)
Za več objektov iz prejšnjih odstavkov, ki so v lasti iste osebe zasebnega prava, se določa višina sredstev državne pomoči ter vodi postopek dodeljevanja državne pomoči za vsako popotresno obnovo objekta posebej.
(10)
Za stanovanjski objekt iz 2. točke tretjega odstavka tega člena, se šteje tudi objekt, v katerem je na dan potresa prebival lastnik, vendar ni imel stalnega prebivališča v tem objektu, imel pa je stalno prebivališče v občini, v kateri je objekt, ali v sosednji občini, če je le-ta na območju popotresne obnove. Pri izračunu sredstev državne pomoči, ki po določbah tega zakona pripadajo lastniku iz prejšnjega stavka, se upošteva, kot da je imel lastnik na dan potresa stalno prebivališče v tem objektu.
14. člen
(1)
Za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz prejšnjega člena se določi višina državne pomoči na podlagi:
1.
ocene neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi in
2.
višine sredstev za popotresno obnovo objekta, ki je potrjena v programu popotresne obnove objektov.
(2)
Če višina sredstev za obnovo objekta, ki je potrjena v programu popotresne obnove objektov, ne presega za več kot 40% ocene neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi, se višino sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti oseb zasebnega prava določi na podlagi izračuna:
(državna pomoč) = A. (P(2)/P(1)). S(projekt),
kjer je:
S(državna pomoč) – višina sredstev državne pomoči,
A enako 0,3, če gre za objekt iz 2., 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka ter za objekt iz petega odstavka prejšnjega člena,
A enako 0,4, če gre za objekt iz četrtega odstavka prejšnjega člena,
A enako 0,6, če gre za objekt iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena,
S(projekt) – sredstva, ki so za obnovo objekta potrjena v programu popotresne obnove objektov, pri čemer se za obnovljen objekt šteje objekt s saniranimi ali izdelanimi temelji, nosilnimi stenami in drugimi nosilnimi konstrukcijami oziroma elementi, vključno z ostrešjem in strešno kritino ter dimniki, izolacijo proti vlagi in toplotno zaščito, betonskimi tlaki kot podlago za finalno izvedbo tlakov, predelnimi stenami, notranjimi in zunanjimi ometi, vodovodno in električno inštalacijo brez končne opreme ter vgrajenim stavbnim pohištvom,
P(1) – neto površina objekta po popotresni obnovi in
P(2) – neto površina objekta pred popotresno obnovo, če ne gre za stanovanjski objekt. Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta je P(2) standardna neto površina stanovanjskega objekta, ki se izračuna na podlagi števila oseb s stalnim bivališčem na dan potresa v objektu in naslednjih meril:
1) za eno ali dve osebi s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 90 m2;
2) za tri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 115 m2;
3) za štiri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 120 m2;
4) za pet oseb s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 135 m2;
kjer je:
S(državna pomoč) – višina sredstev državne pomoči,
A enako 0,3, če gre za objekt iz 2., 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka ter za objekt iz petega odstavka prejšnjega člena,
A enako 0,4, če gre za objekt iz četrtega odstavka prejšnjega člena,
A enako 0,6, če gre za objekt iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena,
S(projekt) – sredstva, ki so za obnovo objekta potrjena v programu popotresne obnove objektov, pri čemer se za obnovljen objekt šteje objekt s saniranimi ali izdelanimi temelji, nosilnimi stenami in drugimi nosilnimi konstrukcijami oziroma elementi, vključno z ostrešjem in strešno kritino ter dimniki, izolacijo proti vlagi in toplotno zaščito, betonskimi tlaki kot podlago za finalno izvedbo tlakov, predelnimi stenami, notranjimi in zunanjimi ometi, vodovodno in električno inštalacijo brez končne opreme ter vgrajenim stavbnim pohištvom,
P(1) – neto površina objekta po popotresni obnovi in
P(2) – neto površina objekta pred popotresno obnovo, če ne gre za stanovanjski objekt. Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta je P(2) standardna neto površina stanovanjskega objekta, ki se izračuna na podlagi števila oseb s stalnim bivališčem na dan potresa v objektu in naslednjih meril:
1) za eno ali dve osebi s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 90 m2;
2) za tri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 115 m2;
3) za štiri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 120 m2;
4) za pet oseb s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 135 m2;
(3)
Če je višina sredstev obnove objekta, ki so potrjena v programu popotresne obnove objektov, za več kot 40% večja od ocene neposredne škode zaradi posledic potresa iz poročila o škodi, se višina sredstev državne pomoči določi na podlagi izračuna:
S(državna pomoč) = A. (P(2)/P(1)). (S(projekt) + 1,4. S(škoda))/2,
kjer je:
S(škoda) – ocena neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi.
S(državna pomoč) = A. (P(2)/P(1)). (S(projekt) + 1,4. S(škoda))/2,
kjer je:
S(škoda) – ocena neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi.
(4)
Če višina sredstev za obnovo objekta, ki so potrjena v programu popotresne obnove objektov, presega za več kot dvakrat oceno neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi, je višina sredstev državne pomoči, ki jih lastnik objekta lahko pridobi, enaka:
S(državna pomoč) = A. (P(2)/P(1)). 1,7. S(škoda).
S(državna pomoč) = A. (P(2)/P(1)). 1,7. S(škoda).
(5)
Za več kot pet oseb s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu se k izračunu standardne neto stanovanjske površine P(2) iz prejšnjih odstavkov doda za vsako nadaljnjo osebo s stalnim bivališčem v objektu po 8 m2 ne glede na število stanovanjskih enot v stanovanjskem objektu.
(6)
Neto površina stanovanjskega, poslovnega ali kmetijskega gospodarskega objekta se izračuna na podlagi metodologije, ki so jo uporabljale občinske komisije za oceno škode zaradi posledic potresa in je sestavni del poročila o škodi.
15. člen
(1)
Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 2. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona se višina sredstev državne pomoči določi na podlagi:
1.
izračuna višine sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 14. člena ter
2.
izračuna dodatnih sredstev državne pomoči zaradi socialnega položaja lastnika ter tistih njegovih družinskih članov in oseb, s katerimi lastnik živi v skupnem gospodinjstvu in so na dan potresa imele stalno prebivališče v stanovanjskem objektu.
(2)
Lastnik stanovanjskega objekta iz 2. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona pridobi dodatna sredstva državne pomoči v višini sredstev državne pomoči iz 14. člena tega zakona, če vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki so imeli stalno prebivališče na dan potresa v objektu, v letu 1997 ni presegala dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov. Mesečni družinski dohodek iz prejšnjega stavka znaša:
1.
za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% povprečne zajamčene plače,
2.
za otroke od 7. do dopolnjenega 14. leta starosti 34% povprečne zajamčene plače,
3.
za otroke od 15. leta do zaključka šolanja 42% povprečne zajamčene plače,