23. Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije z Zvezo sovjetskih socialističnih republik, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo (BRUNSNJ)
A K T
O NASLEDSTVU SPORAZUMOV NEKDANJE JUGOSLAVIJE Z ZVEZO SOVJETSKIH SOCIALISTIČNIH REPUBLIK, KI NAJ OSTANEJO V VELJAVI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN RUSKO FEDERACIJO (BRUNSNJ)
Na podlagi 3. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v zvezi z določbami 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije Državni zbor Republike Slovenije odloča, da se notificira nasledstvo Republike Slovenije glede naslednjih mednarodnih pogodb nekdanje Jugoslavije z Zvezo sovjetskih socialističnih republik, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo:
1.
Sporazum med Vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o gradnji stavbe veleposlaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije v Moskvi in stavbe veleposlaništva Zveze sovjetskih socialističnih republik v Beogradu in o medsebojnem odstopu zemljišč zaradi gradnje teh stavb, Beograd, 20. 3. 1958, objavljen v Uradnem listu FLRJ-MP, št. 12/58.
2.
Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, Moskva, 24. 2. 1962, objavljena v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 5/63.
3.
Sporazum med Vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o sodelovanju na področju turizma, Beograd, 1. 11. 1972, objavljen v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 51/74.
4.
Sporazum med Vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o sodelovanju in vzajemni pomoči glede carinskih vprašanj, Beograd, 14. 9. 1977, objavljen v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 6/79.
5.
Sporazum med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o vzajemnem priznavanju dokumentov o izobraževanju in znanstvenih stopenj, Beograd, 15. 3. 1988, objavljen v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 10/89.
6.
Plačilni sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik in Protokol k Plačilnemu sporazumu med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik z dne 1. 11. 1990, Moskva, 1. 11. 1990, objavljena v Uradnem listu SFRJ-MP, št. 7/91.
7.
Sporazum med FLRJ in ZSSR o nadaljnjem sodelovanju na področju miroljubne uporabe jedrske energije, Beograd, 10. 1. 1963, objavljen v Uradnem listu SFRJ – MP, št. 13/63.
Sporazum, naveden v aktu pod številko 10, se v slovenskem prevodu objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe hkrati z aktom.
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Ljubljana, dne 5. aprila 2001
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
SPORAZUM
O ZRAČNEM PROMETU med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik
Zvezni izvršni svet Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik, v nadaljevanju pogodbenici,
ki sta podpisnici Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, dane na voljo za podpis v Chicagu 7. decembra 1944,
v želji, da skleneta sporazum o vzpostavitvi zračnega prometa med svojima ozemljema in naprej,
sta se dogovorili o naslednjem:
1. V tem sporazumu naslednji izrazi pomenijo:
a)
“pristojna organa za zračni promet“ pomeni:
za Zvezni izvršni svet Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA PROMET IN ZVEZE;
za Zvezo sovjetskih socialističnih republik
MINISTRSTVO ZA CIVILNO LETALSTVO ZSSR ali katero koli osebo ali organizacijo, ki je pooblaščena za opravljanje funkcije, ki jo zdaj opravlja to ministrstvo;
b)
“konvencija“ – Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Chicagu 7. decembra 1944. leta; izraz vključuje kakršno koli prilogo ali kakršno koli njeno spremembo, sprejeto po 90. členu te konvencije, v tisti meri, v kateri se takšna priloga in njena sprememba uporabljata za pogodbenici, ter katero koli spremembo konvencije, sprejeto v skladu s 94. členom konvencije, ki sta jo ratificirali SFRJ in ZSSR;
c)
“tarifa“ pomeni cene prevoza potnikov, prtljage in blaga ter pogoje, pod katerimi se te cene uporabljajo, vključno s cenami in pogoji agencijskih in drugih dopolnilnih storitev, razen nadomestila ali pogojev za prevoz pošte;
d)
“ozemlje“ pomeni določen del zemeljske površine, teritorialno morje in notranje vode ter zračni prostor nad omenjenimi površinami, ki sodijo pod suverenost zadevne države;
e)
“zračni promet“, “mednarodni zračni promet“, “letalski prevoznik“ in “pristanek v nekomercialne namene“ imajo pomen, ki je določen v 96. členu konvencije.
2. Priloga k temu sporazumu je njegov sestavni del.
1. Pogodbenica prizna drugi pogodbenici v tem sporazumu navedene pravice, da uvede in opravlja dogovorjeni promet na progah, navedenih v prilogi k temu sporazumu (v nadaljevanju določene proge in določene smeri letenja).
Letalski prevoznik (prevozniki), ki ga je določila ena ali druga pogodbenica, ima pri opravljanju dogovorjenega prometa na določeni progi naslednje pravice:
a)
pravico do preleta ozemlja druge pogodbenice brez pristanka;
b)
pravico do pristanka na ozemlju druge pogodbenice v nekomercialne namene v krajih, navedenih v prilogi k temu sporazumu;
c)
pravico do pristanka na ozemlju druge pogodbenice v krajih na progah, navedenih v prilogi, da izkrca ali vkrca potnike, blago in pošto v mednarodnem prometu.
2. Letalski prevoznik (prevozniki), ki ga določi ena pogodbenica, nima pravice na ozemlju druge pogodbenice vkrcavati potnikov, blaga ali pošte, ki se prevažajo za plačilo ali najemnino v kakšen drug kraj na ozemlju te druge pogodbenice.
3. Smeri letenja letal na določenih progah in točke preletov državnih meja določi vsaka pogodbenica na svojem ozemlju.