Odločba o razveljavitvi drugega do osmega odstavka 1. člena Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v Občinskega sveta Občine Luče in za volitve župana Občine Luče

2026-01-0683

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade, na seji 12. februarja 2026

Drugi do osmi odstavek 1. člena Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v Občinski svet Občine Luče in za volitve župana Občine Luče (Uradni list RS, št. 65/98) se razveljavijo.

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. člena Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Kuzma (Uradne objave Občine Kuzma, št. 010/18) in 3. člena Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v Občinski svet Občine Šalovci (Uradni list RS, št. 65/98) se ustavi.

Vlada navaja, da je Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju MJU) oktobra 2023 izvedlo analizo spoštovanja načela splošne in enake volilne pravice pri volitvah v občinske svete. Ugotovilo naj bi, da ima večje število občin volilne enote oblikovane v neskladju z načelom enakosti volilne pravice, ki je varovano v 43. členu Ustave ter uzakonjeno v prvem odstavku 20. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 102/24 - v nadaljevanju ZLV). Iz tega načela naj bi izhajala zahteva, da občine volilne enote oblikujejo na način, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev, saj mora imeti glas vsakega volivca približno enako težo. Kodeks dobrih praks v volilnih zadevah, ki ga je sprejela t. i. Beneška komisija, naj bi določal, da odstopanje med volilnimi enotami praviloma ne sme presegati vrednosti 10 odstotkov, izjemoma, ko gre za demografske ali etnične razloge, pa 15 odstotkov. Vlada navaja, da je tudi Ustavno sodišče z odločbama št. U- I-319/98 z dne 6. 7. 2000 (Uradni list RS, št. 66/2000, in OdlUS IX, 186) in št. U- I-326/02 z dne 25. 9. 2002 (Uradni list RS, št. 85/02, in OdlUS XI, 192) že ugotovilo protiustavno oblikovanost volilnih enot zaradi bistvenih odstopanj pri njihovi velikosti. MJU naj bi občine pozvalo k odpravi neskladnosti, organiziran naj bi bil tudi strokovni posvet kot oblika strokovne pomoči občinam. Občine, ki tudi po teh aktivnostih MJU volilnih enot niso ustrezno popravile, naj bi bile ponovno pozvane k spremembi odlokov. Vlada navaja, da kljub vsem tem naporom MJU občine, katerih odloke izpodbija, niso odpravile protiustavnosti. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane člene odlokov razveljavi oziroma naj ugotovi njihovo neskladje z ZLV in Ustavo.

Občina Kuzma naj bi volilne enote za volitve v občinski svet uredila v 2. členu Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Kuzma (v nadaljevanju Odlok Občine Kuzma/18). Vlada navaja, da izpodbijani člen določa, da se volitve izvedejo v petih volilnih enotah, pri čemer naj bi se v prvih treh volila po dva člana, v 4. in 5. pa po en član občinskega sveta. Iz podatkov, ki naj bi jih Vlada pridobila od Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ), naj bi izhajalo, da je število volilnih upravičencev v 1. volilni enoti 301, v 2. volilni enoti 369, v 3. volilni enoti 341, v 4. volilni enoti 143 in v 5. volilni enoti 170. Idealno število volilnih upravičencev za posameznega člana občinskega sveta naj bi bilo 165,5 volivca. Iz navedenega naj bi izhajalo, da je delež odstopanja od idealnega števila v 2. volilni enoti 11,48 odstotka navzgor in v 4. volilni enoti 13,60 odstotka navzdol. Odmik od idealnega števila naj bi bil več kot 10-odstoten, kar naj bi pomenilo bistveno odstopanje od načela enakosti volilne pravice in neskladje z 20. členom ZLV ter s 43. in 153. členom Ustave.

Vlada izpodbija tudi 1. člen Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v Občinski svet Občine Luče in za volitve župana Občine Luče (v nadaljevanju Odlok Občine Luče/98). Zatrjuje, da izpodbijani člen določa, da se volitve izvedejo v sedmih volilnih enotah, v katerih se skupno voli enajst članov občinskega sveta. Pri tem naj bi se v 1. volilni enoti volil en član, v 2. volilni enoti dva, v 3. volilni enoti trije, v 4. in 5. volilni enoti po en član, v 6. volilni enoti dva in v 7. volilni enoti en član občinskega sveta. Iz pridobljenih podatkov naj bi izhajalo, da je število volilnih upravičencev v 1. volilni enoti 102, v 2. volilni enoti 212, v 3. volilni enoti 313, v 4. volilni enoti 116, v 5. volilni enoti 184, v 6. volilni enoti 180 in v 7. volilni enoti 99. Idealno število volivcev na posameznega člana občinskega sveta naj bi bilo 109,63 volivca. Iz navedenega naj bi izhajalo, da je delež odstopanja od idealnega števila v 5. volilni enoti 67,84 odstotka navzgor in v 6. volilni enoti 17,91 odstotka navzdol. Odmik od idealnega števila naj bi bil več kot 10-odstoten, kar naj bi pomenilo bistveno odstopanje od načela enakosti volilne pravice in neskladje z 20. členom ZLV ter s 43. in 153. členom Ustave.

Vlada izpodbija še 3. člen Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v Občinski svet Občine Šalovci (v nadaljevanju Odlok Občine Šalovci/98). Ta naj bi določal, da se volitve izvedejo v treh volilnih enotah, v katerih se voli šest članov občinskega sveta. Pri tem naj bi se v 1. volilni enoti volili trije člani, v 2. volilni enoti dva, v 3. volilni enoti pa en član občinskega sveta. Iz podatkov naj bi izhajalo, da je število volilnih upravičencev v 1. volilni enoti 503, v 2. volilni enoti 469 in v 3. volilni enoti 214. Idealno število volilnih upravičencev za posameznega člana občinskega sveta naj bi bilo 197,67 volivca. Iz navedenega naj bi izhajalo, da je delež odstopanja od idealnega števila v 1. volilni enoti 15,18 odstotka navzdol in v 2. volilni enoti 18,63 odstotka navzgor. Odmik od idealnega števila naj bi bil več kot 10-odstoten, kar naj bi pomenilo bistveno odstopanje od načela enakosti volilne pravice in neskladje z 20. členom ZLV ter s 43. in 153. členom Ustave.

Zahteva je bila posredovana v odgovor občinam. Občina Kuzma je v odgovoru navedla, da je bil Odlok Občine Kuzma/18 spremenjen z Odlokom o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Kuzma (Uradne objave Občine Kuzma, št. 004/22), pri čemer naj bi tudi slednji vseboval člen, ki je volilne enote oblikoval na enak način kot prejšnji odlok. Občina zatrjuje še, da tudi ta odlok ne velja več, ker naj bi bil na 22. redni seji občinskega sveta 22. decembra 2025 sprejet Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Kuzma (Uradne objave Občine Kuzma, št. 008/25), ki je določil, da se za volitve članov občinskega sveta določi ena volilna enota (občina kot celota). Občina Šalovci je v odgovoru navedla, da naj bi bil na 23. redni seji občinskega sveta 14. 1. 2026 sprejet nov Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Šalovci, ki bo objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin 23. 1. 2026. Ta naj bi v 2. členu določal eno volilno enoto za celotno območje občine ter povečanje števila članov občinskega sveta za enega člana. Občina meni, da je s sprejetjem novega odloka zagotovljeno spoštovanje načela enakosti volilne pravice, kot izhaja iz 20. člena ZLV in 43. člena Ustave.

Občina Luče je v odgovoru navedla, da se zaveda, da je s sedanjo ureditvijo kršeno načelo enakosti volilne pravice, vendar naj bi se s kakršnim koli spreminjanjem volilnih enot posegalo v druge pravice. Občinski svet naj bi dvakrat obravnaval to vprašanje, vendar naj bi ravno zaradi drugih pravic soglasno nasprotoval spremembi. Občina pojasnjuje, da so bile sedanje volilne enote določene v letu 1998, ko naj bi iz tedanje Občine Luče nastali dve novi občini - Občina Luče in Občina Solčava. Tedaj naj bi se odločilo, da bo občinski svet štel 11 svetnikov ter da se bodo oblikovale volilne enote po naseljih. Tako kot sedaj naj bi imela občina tudi takrat sedem naselij, od katerih je bilo vsako ena volilna enota. Določen je bil večinski volilni sistem, ker naj bi zagotavljal večji vpliv volivcev na izvolitev svetnikov in njihovo odgovornost občanom kot proporcionalni sistem, po katerem se volijo liste in se odgovornost porazgubi. Z razdelitvijo občine na več volilnih enot pa naj bi bila v občinskem svetu zastopana vsa naselja, čeprav zaradi velikosti ne popolnoma enakomerno. Občina meni, da takšen sistem volitev občanom najbolj ustreza, saj naj bi bili navajeni, da vsako posamezno naselje voli svojega svetnika (nekatera večja pa tudi po dva ali tri). Če bi bila celotna občina ena volilna enota, pa bi v občinskem svetu prevladovali svetniki iz večjega naselja, manjša naselja pa ne bi bila ustrezno zastopana. Občina navaja, da bi bilo v takšen sistemu največ svetnikov izvoljenih iz naselja Luče, kandidati iz drugih šestih naseljih pa bi imeli velike težave pri izvolitvi v občinski svet. V takšnem občinskem svetu naj bi se razpravljajo in odločalo zgolj o interesih naselja Luče, težave drugih naselij oziroma območij pa bi bile zanemarjene. Zato občina ocenjuje, da bi bil proporcionalni volilni sistem z vidika enakosti volilne pravice (statistično gledano) idealen, v dejanskosti pa naj ne bi deloval. Občina pojasnjuje še, da obsega 100 km ², kar naj bi bilo precej veliko območje, ki ga je najlažje razdeliti na sedem enot (po naseljih). Meni, da je to edini način, ki zagotavlja pokritost celotnega območja občine in seznanjenost občinskega sveta s problemi prebivalcev iz celotne občine. Občina zatrjuje, da bi spremembe volilnih enot lahko vodile do razdelitve posameznih naselij in do spremembe organizacije volišč, kar bi lahko povzročilo nezadovoljstvo volivcev in zmanjšalo volilno udeležbo. Zatrjuje, da se volivci ne bi strinjali z zmanjšanjem števila volilnih enot s sedmih na tri ali štiri, ker naj bi bili sedaj ponosni, da volijo svetnika iz svojega naselja. To naj bi bilo drugače kot v mestih, kjer je mogoče deliti ulice med različne volilne enote, na podeželju naj bi ljudje čutili večjo medsebojno povezanost in naj bi se močneje identificirali z naseljem, v katerem živijo. Občina opozarja še, da se število prebivalcev v posamezni volilni enoti lahko kar naprej spreminja, saj so enote relativno majhne in lahko že preselitev ene družine iz ene enote v drugo pripelje do nespoštovanja načela enakosti volilne pravice. Občina zatrjuje, da bi morala spreminjati volilne enote pred vsakimi volitvami, če bi želela popolnoma upoštevati načelo enakosti volilne pravice. Zato meni, da je treba ob statističnih podatkih upoštevati tudi dejanski položaj in potrebe prebivalcev ter lokalne skupnosti.

Odgovori občin so bili posredovani Vladi, ki navaja, da po preučitvi novih odlokov, ki sta ju sprejeli Občina Kuzma in Občina Šalovci, ocenjuje, da sta skladna z zakonom in Ustavo. Zato izjavlja, da umika zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti, ki jo je vložila zoper odloka obeh občin. Vlada zatrjuje, da je preučila tudi odgovor Občine Luče ter da vztraja pri zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. člena Odloka Občine Luče/98. Pri tem ponovi svoje predhodne očitke ter doda, da iz odgovora občine jasno izhaja, da spornega 1. člena Odloka Občine Luče/98 ne želi spremeniti.

Ustavno sodišče je MNZ zaprosilo za podatke o številu volilnih upravičencev in o številu prebivalcev po volilnih enotah za lokalne volitve za vse občine. MNZ je pripravilo izpis podatkov na dan 12. 1. 2026 ter ga posredovalo Ustavnemu sodišču. Izpis podatkov MNZ je Ustavno sodišče posredovalo Občini Luče in Vladi.

Procesne predpostavke in obseg presoje

Vlada je z odzivom na odgovore občin 29. 1. 2026 Ustavno sodišče obvestila, da umika zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. člena Odloka Občine Kuzma/18 in zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. člena Odloka Občine Šalovci/98. Če predlagatelj pred sprejetjem odločitve Ustavnega sodišča umakne zahtevo, Ustavno sodišče ustavi postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti (drugi odstavek 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 - uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21 in 22/25 - v nadaljevanju ZUstS). Ustavno sodišče je zato postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih členov odlokov ustavilo (2. točka izreka).