na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BILCZ)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 1-2/2003, stran 10 DATUM OBJAVE: 9.1.2003
VELJAVNOST: od 1.5.2003 / UPORABA: od 1.5.2003
RS (mednarodne) 1-2/2003
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 1.5.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 9.3.2026: AKTUALEN.
2. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BILCZ)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO DRŽAVE IZRAEL O MEDSEBOJNI POMOČI PRI CARINSKIH ZADEVAH (BILCZ)
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO DRŽAVE IZRAEL O MEDSEBOJNI POMOČI PRI CARINSKIH ZADEVAH (BILCZ)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BILCZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. decembra 2002.
Št. 001-22-173/02
Ljubljana, 26. decembra 2002
Predsednik Republike Slovenije Dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO DRŽAVE IZRAEL O MEDSEBOJNI POMOČI PRI CARINSKIH ZADEVAH (BILCZ)
1. člen
Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah, podpisan v Ljubljani dne 21. avgusta 2002.
2. člen
Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi: *
S P O R A Z U M MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO DRŽAVE IZRAEL O MEDSEBOJNI POMOČI PRI CARINSKIH ZADEVAH
Vlada Republike Slovenije in Vlada Države Izrael, v nadaljevanju “pogodbenici”, sta
GLEDE NA TO, da je kršenje carinskih zakonov škodljivo za gospodarske, davčne in trgovinske interese njunih držav;
GLEDE NA TO, da nedovoljena trgovina z mamili in psihotropnimi snovmi pomeni nevarnost za zdravje ljudi in družbo;
GLEDE NA pomembnost zagotavljanja natančne odmere carinskih dajatev in drugih davkov na uvoz in izvoz blaga kot tudi natančnega določanja vrednosti in porekla takega blaga;
KER PRIZNAVATA potrebo po mednarodnem sodelovanju pri zadevah, ki se nanašajo na izvajanje in uveljavljanje carinske zakonodaje;
KER STA PREPRIČANI, da je mogoče s sodelovanjem med njunimi carinskimi organi povečati učinkovitost ukrepanja proti kršitvam carinske zakonodaje;
OB UPOŠTEVANJU Priporočila Sveta za carinsko sodelovanje o medsebojni upravni pomoči z dne 5. decembra 1953
sklenili naslednje:
1. člen
Opredelitev pojmov
V tem sporazumu:
a)
“carinska zakonodaja” pomeni zakone in predpise, ki jih izvajajo carinski organi pri uvozu, izvozu in tranzitu blaga in se nanašajo na carinske in druge dajatve ter druge ukrepe nadzora glede gibanja blaga čez državne meje;
b)
“carinske dajatve” pomenijo vse dajatve, davke, pristojbine in/ali druge dajatve, ki jih carinski organi odmerjajo in pobirajo na ozemljih pogodbenic pri uporabi carinske zakonodaje, ne vključujejo pa pristojbin in dajatev, katerih znesek je omejen na približne stroške opravljenih storitev;
c)
“organ prosilec” pomeni carinski organ, ki zaprosi za pomoč na podlagi tega sporazuma ali prejme tako pomoč;
d)
“zaprošeni organ” pomeni carinski organ, ki prejme zaprosilo za pomoč na podlagi tega sporazuma ali da tako pomoč;
e)
“kršitev” pomeni vsako kršitev carinske zakonodaje kot tudi vsak poskus kršitve take zakonodaje;
f)
“carinski organ” pomeni v Republiki Sloveniji Ministrstvo za finance – Carinsko upravo Republike Slovenije in v Državi Izrael Oddelek za carine in davek na dodano vrednost pri Ministrstvu za finance;
g)
“osebni podatki” pomenijo vse podatke, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika.
2. člen
Obseg uporabe sporazuma
1.
Pogodbenici pomagata druga drugi na način in pod pogoji, navedenimi v tem sporazumu, pri zagotavljanju pravilne uporabe carinske zakonodaje, še posebej s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kršitev te zakonodaje.
2.
Vsa pomoč na podlagi tega sporazuma se zagotavlja v skladu z notranjim pravom zaprošene pogodbenice.
3. člen
Pomoč po zaprosilu
1.
Po zaprosilu organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne podatke, ki mu bodo omogočili, da se prepriča, ali se carinska zakonodaja pravilno uporablja, med drugim tudi podatke glede prevoza in odpošiljanja blaga, razporejanja in kraja, kamor je blago namenjeno, kot tudi glede njegove vrednosti in porekla, pa tudi podatke glede storjenih ali načrtovanih dejanj, ki kršijo ali bi lahko kršili tako zakonodajo.
2.
Po zaprosilu organa prosilca ga zaprošeni organ obvesti, ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje ene pogodbenice oziroma z njega izvoženo, zakonito uvoženo na ozemlje druge pogodbenice oziroma z njega izvoženo, in kadar je primerno, navede carinski postopek, uporabljen za blago.
3.
Po zaprosilu organa prosilca mora zaprošeni organ sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev nadzora nad:
a)
določenimi fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere se utemeljeno domneva, da kršijo ali so kršile carinsko zakonodajo na ozemlju pogodbenice prosilke;
b)
kraji, kjer se blago skladišči na način, zaradi katerega je mogoče utemeljeno sumiti, da je namenjeno nedovoljenemu uvozu na ozemlje pogodbenice prosilke;
c)
gibanjem blaga, za katero je organ prosilec obvestil, da bi lahko povzročilo znatne kršitve carinske zakonodaje na ozemlju pogodbenice prosilke;
d)
prevoznimi sredstvi, za katere se upravičeno domneva, da so bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri kršenju carinske zakonodaje na ozemlju pogodbenice prosilke.
4. člen
Prostovoljna pomoč
Carinski organi pogodbenic si v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagajo tako, da zagotovijo pravilno uporabo carinske zakonodaje, še posebej kadar prejmejo informacije, ki zadevajo:
– dejanja, s katerimi je bila kršena, je kršena ali bi lahko bila kršena ta zakonodaja in ki bi lahko zanimali drugo pogodbenico;
– blago, za katero je znano, da v zvezi z njim prihaja do kršitev carinske zakonodaje na ozemlju druge pogodbenice;
– določene osebe, za katere se ve ali sumi, da kršijo zakonodajo, ki velja na ozemlju druge pogodbenice;
– prevozna sredstva in zabojnike, za katere se ve ali sumi, da so bili, so ali bi lahko bili uporabljeni pri kršenju carinske zakonodaje, ki velja na ozemlju druge pogodbenice.
5. člen
Strokovna pomoč
1.
Pomoč, predvidena po tem sporazumu, med drugim vključuje podatke o:
a)
ukrepih za izvajanje, ki so lahko koristni pri preprečevanju kršitev;
b)
novih načinih, ki se uporabljajo pri kršitvah;
c)
opažanjih in ugotovitvah, ki izhajajo iz uspešne uporabe novih pripomočkov in metod za ukrepanje, in
d)
novih metodah in izboljšanih načinih obravnave potnikov in tovora.
2.
Carinski organi pogodbenic si, če to ni v nasprotju z njuno notranjo zakonodajo, prizadevajo sodelovati tudi pri:
a)
dajanju pobud, razvoju in izboljšavi izobraževalnih programov za svoje osebje;
b)
vzpostavljanju in vzdrževanju poti za medsebojno komuniciranje, da bi olajšali varno in hitro izmenjavo informacij;
c)
pospeševanju učinkovitega medsebojnega usklajevanja, vključno z izmenjavo osebja in izvedencev ter imenovanjem oseb za zvezo;
d)
proučevanju in preskušanju nove opreme ali postopkov;
e)
poenostavitvi in usklajevanju svojih carinskih postopkov in
f)
vseh drugih splošnih upravnih zadevah, ki lahko občasno zahtevajo njihovo skupno ukrepanje.
6. člen
Dostava/obveščanje
Po zaprosilu organa prosilca sprejme zaprošeni organ v skladu s svojo zakonodajo vse potrebne ukrepe za:
– dostavo vseh dokumentov,
– obveščanje o vseh odločitvah
na podlagi tega sporazuma naslovniku, ki prebiva ali je ustanovljen na njegovem ozemlju. V takem primeru se uporablja tretji odstavek 7. člena.
Zaprošeni organ bo, če je mogoče, vrnil dokazilo o dostavi ali obvestilu na način, naveden v zaprosilu. Če to ni mogoče ali če zaprosilu ni mogoče ugoditi na navedeni način, je treba prosilca o tem obvestiti in navesti razloge.
7. člen
Oblika in vsebina zaprosil za pomoč
1.
Zaprosila po tem sporazumu morajo biti pisna. Zaprosilu morajo biti priloženi dokumenti, potrebni za njegovo obravnavo. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejme ustno zaprosilo, ki pa ga je treba takoj pisno potrditi.
2.
Zaprosila na podlagi prvega odstavka tega člena vsebujejo te podatke:
a)
navedbo organa prosilca, ki da zaprosilo,
b)
zaprošeno pomoč,
c)
predmet zaprosila in razlog zanj,
d)
zakone, predpise in druge pravne elemente v zvezi s tem,
e)
kolikor je mogoče natančne in celovite podatke o fizičnih ali pravnih osebah, na katere se zaprosilo nanaša,
f)
povzetek pomembnih dejstev, razen v primerih, predvidenih v 6. členu, in
g)
povezava med zaprošeno pomočjo in zadevo, na katero se nanaša.
3.
Zaprosila je treba predložiti v angleškem jeziku.
4.
a) Pomoč se zagotovi z neposrednim sodelovanjem med ustreznimi carinskimi organi.
b)
Če carinski organ zaprošene pogodbenice ni ustrezen organ za izpolnitev zaprosila, mora zaprosilo nemudoma poslati ustreznemu organu, ki bo nanj odgovoril v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili, ali pa organ prosilca obvestiti o ustreznem postopku, po katerem mora ravnati pri takem zaprosilu.
5.
Če zaprosilo ne ustreza formalnim zahtevam, je mogoče zahtevati njegov popravek ali dopolnitev; lahko pa se odredijo varnostni ukrepi.
8. člen
Obravnavanje zaprosil
1.
Zaprošeni organ sprejme vse upravičene ukrepe za obravnavo zaprosil in po potrebi skuša zagotoviti vsakršen uradni ali sodni ukrep, potreben za izpolnitev zaprosila.
2.
Carinski organ ene pogodbenice na zaprosilo carinskega organa druge pogodbenice opravi vsakršno potrebno preiskavo, vključno z zaslišanjem izvedencev in prič ali oseb, osumljenih kršitve, in opravi preverjanja, inšpekcije in poizvedbe o dejstvih v zvezi z zadevami, na katere se nanaša ta sporazum.
3.
Po zaprosilu lahko zaprošeni organ v največji možni meri omogoči uradnim osebam organa prosilca prisotnost na ozemlju zaprošene pogodbenice, kadar njegove uradne osebe raziskujejo kršitve, ki zadevajo organ prosilca.
4.
Organ prosilec je, če tako zahteva, obveščen o času in kraju ukrepanja na podlagi zaprosila, tako da je ukrepanje lahko usklajeno.
5.
Uradne osebe organa prosilca, ki so pooblaščene za preiskave glede kršitev, lahko zahtevajo, da zaprošeni organ pregleda ustrezne knjige, registre in druge dokumente ali nosilce podatkov in priskrbi njihove kopije oziroma da priskrbi vsakršne informacije v zvezi s kršitvijo.
9. člen
Oblika sporočanja informacij
1.
Zaprošeni organ sporoči izide poizvedb organu prosilcu v obliki dokumentov, overjenih kopij dokumentov, poročil in podobnega, po potrebi pa tudi ustno.
2.
Dokumente iz prvega odstavka lahko nadomestijo računalniško pripravljeni podatki v kakršni koli obliki z enakim namenom. Hkrati je treba priskrbeti vse informacije, potrebne za razlago ali uporabo takih računalniških podatkov.
10. člen
Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči
1.
Kadar zaprošena pogodbenica meni, da bi bili z ugoditvijo zaprosilu prizadeti njena suverenost, varnost, javni interes ali drugi bistveni državni interesi ali da bi bila kršena gospodarska, poslovna ali poklicna skrivnost, je mogoče pomoč odreči oziroma jo dati le ob izpolnitvi določenih pogojev ali zahtev. Pomoč je prav tako mogoče odreči, če zaprosilo vključuje druge devizne ali davčne predpise, ki se ne nanašajo na carinske dajatve.
2.
Kadar organ prosilec prosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to dejstvo v svojem zaprosilu opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako bo odgovoril na tako zaprosilo.
3.
Zaprošeni organ lahko pomoč odloži, če bi ta ovirala preiskavo, pregon ali sodni postopek, ki že poteka. V takem primeru se zaprošeni organ posvetuje z organom prosilcem, da se dogovorita, ali je pomoč mogoče dati pod pogoji, ki jih zahteva zaprošeni organ.
4.
Če je pomoč odložena ali zavrnjena, je treba to odločitev in razloge zanjo brez odlašanja sporočiti organu prosilcu.
11. člen
Obveznost spoštovanja zaupnosti
1.
Vsaka informacija, sporočena v kakršni koli obliki v skladu s tem sporazumom, je zaupna. Varovati jo je treba kot uradno skrivnost in je deležna enake zaščite, kot je predvidena po ustreznih zakonih, ki veljajo za enako vrsto informacij v pogodbenici, ki jo je prejela.
2.
Osebne podatke je mogoče poslati, le če je raven osebnega varstva, ki ga zagotavlja zakonodaja pogodbenic, enakovredna. Pogodbenici zagotovita vsaj raven varstva, ki temelji na načelih, navedenih v prilogi k temu sporazumu.
12. člen
Uporaba informacij
1.
Informacije, dokumente in druga sporočila v okviru medsebojne pomoči je mogoče uporabiti le za namene, določene v tem sporazumu, vključno z njihovo uporabo v sodnih in upravnih postopkih.
2.
Organ prosilec ne sme uporabljati dokazov ali informacij, dobljenih po tem sporazumu, za drugačne namene, kot so navedeni v zaprosilu, brez predhodnega pisnega soglasja zaprošenega organa.