TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Po spremembi Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (v nadaljevanju ZDPS) je imel Družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi v primerih, ko je do oškodovanja prišlo z aktom ali z dejanjem, s katerim je bilo vzpostavljeno pravno razmerje s tretjo osebo, pravico, da je zaradi uresničevanja varstva družbene lastnine vlagal pravna sredstva, če se je z aktom organizacije združenega dela kršila z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom določena pravica ali obveznost glede upravljanja ali razpolaganja z družbenim sredstvom (2. člen ZDPS).

Tudi če bi bilo glede na nekoliko nejasne določbe Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZDruP) lahko sporno, ali so upravičenja v nedokončanih postopkih, ki jih je ob vložitvi tožbe Družbeni pravobranilec samoupravljanja imel po določbi 2. člena ZDPS, prešla na Družbenega pravobranilca RS, pa ima ta takšno samostojno upravičenje tudi na podlagi 1. člena ZDruP.

Pritožbeno sodišče je utemeljilo, da je bila glede na časovno sosledje kupoprodajne in najemne pogodbe (sklenjenih isti dan) ter dogovora o kavciji in sporazuma o garanciji ter na njihovo medsebojno povezanost sklenitev prodajne pogodbe samo prvi del pravno nedopustnega ravnanja, sklenitev drugih treh pa drugi del. Gre za pravno utemeljen pristop k vprašanju, ali je z navedenimi pravnimi posli prišlo do nesmotrne uporabe družbenih sredstev, s katerimi je razpolagala prva tožena stranka. Bistveno vprašanje torej ni, ali gre za en pravi posel ali za več, pač pa vprašanje, ali je mogoče razloge ničnosti vezati le na posamezne določbe oziroma na posamezne posle tako, da lahko eden ali več poslov ali pa njihovih delov ostane v veljavi brez tistih, ki so jih prizadeli ničnostni razlogi.

Tudi če je bila sklenitev ničnih poslov, s katerimi se je posledično nedopustno znižala kupnina, prikazana na dražbi in v prodajni pogodbi, odločilen nagib za sklenitev prodajne pogodbe, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da se namen ugotovitve ničnosti (odprava oškodovanja družbene lastnine kot posledica negospodarnega ravnanja z družbenimi sredstvi), lahko doseže ravno s tem, da se prodajna pogodba kot del enotnega posla znebi navedenih ničnih poslov in velja brez njih.