TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi obdolženega A. A. in pritožbi njegovega zagovornika se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolženemu A. A. :

   - določena kazen za dejanje, opisano pod točko I.2 izreka prvostopenjske sodbe na škodo B. B. , zniža na 5 (pet) let in 5 (pet) mesecev;

   - določena kazen za dejanje, opisano pod točko I.3 izreka prvostopenjske sodbe na škodo C. C. , zniža na 5 (pet) let in 5 (pet) mesecev;

   nakar se, upoštevaje nespremenjene določene kazni pod točkami I.1, I.4, II.1, II. 2 in III. izreka sodbe

   izrečena enotna kazen zniža na

   28 (osemindvajset) let zapora.

2. V ostalem se pritožbi obdolženega in njegovega zagovornika zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tudi v primeru, ko se priči postavijo kapciozna ali sugestivna vprašanja, odgovor nanje ne predstavlja kršitve iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP kot zmotno meni pritožnik, temveč (le) relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP (v zvezi s 241. členom ZKP), pri kateri mora pritožnik izkazati tudi njen vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve. Na podlagi kapcioznega ali sugestivnega vprašanja pridobljen del izpovedbe namreč ne predstavlja nedovoljenega dokaza.

Svojo odločitev, da mu glede odločilnih dejstev verjame, je pri tem prvostopenjsko sodišče jasno in prepričljivo ter notranje skladno, predvsem pa argumentirano obrazložilo (predvsem točka 43 in 44 razlogov sodbe). Pojasnilo je, da je omenjeni oškodovanec v teh delih svoje izpovedbe konfabuliral in tudi da v delu, ko mu je verjelo, ni in kako je to ugotovilo.

Prvostopenjsko sodišče je v točki 71 in 74 razlogov sodbe pravilno povzelo izpovedbo mld. oškodovanke B. B. v Hiši za otroke, nato pa predvsem v točkah 73 ter 85-88 notranje skladno in življenjsko sprejemljivo obrazložilo, zakaj njeni verbalni izpovedbi ni verjelo. Pojasnilo je, da je bila le-ta v nasprotju z njenim neverbalnim odzivom in ostalimi dokazi.

Izvedenka je prepoznala implicitne spomine, ki so shranjeni kot telesni oziroma neverbalni spomini, kot motorični vzorci ali občutki. Ti so se sprožili oziroma prebudili iz preteklosti, četudi vsega oškodovanka ni ob tem ubesedila in torej podkrepijo, da je bila žrtev spolne zlorabe.