Nalaganje dokumenta...
Zakon o orožju (ZOro-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 61-2747/2000, stran 7662 DATUM OBJAVE: 6.7.2000
RS 61-2747/2000
2747. Zakon o orožju (ZOro-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o orožju (ZOro-1)
o razglasitvi zakona o orožju (ZOro-1)
Razglašam zakon o orožju (ZOro-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. junija 2000.
001-22-113/00
Ljubljana, dne 28. junija 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O OROŽJU (ZOro-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Namen zakona
Ta zakon ureja pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: podjetnik) v zvezi z orožjem, z namenom varovanja življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda.
2. člen
Pojem orožja
Orožje po tem zakonu je predmet, izdelan ali prilagojen tako, da lahko pod pritiskom zraka, smodnikovih ali drugih plinov ali drugega potisnega sredstva izstreljuje krogle, šibre ali druge izstrelke, oziroma razpršuje pline, tekočino ali drugo substanco in drugi predmeti, ki so po svojem bistvu namenjeni zlasti:
-
da z neposrednim učinkovanjem preprečijo ali zmanjšajo napad ali nevarnost;
-
za lov;
-
za športno streljanje.
3. člen
Razvrstitev in kategorizacija orožja
Orožje po tem zakonu se razvršča v naslednje kategorije:
Kategorija A: prepovedano orožje:
1.
eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji;
2.
avtomatsko strelno orožje;
3.
orožje, prikrito v druge predmete;
4.
strelivo s prebojnim, eksplozivnim ali vnetljivim učinkom in izstrelki za tako strelivo;
5.
strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširni (ekspanzijski) učinek in krogle za tako strelivo, razen streliva za lovsko ali športno orožje za osebe, ki imajo pravico do tega orožja;
6.
vojaško orožje;
7.
eksplozivno orožje in njegovi deli;
8.
hladno orožje;
9.
posebna oprema za orožje.
Kategorija B: orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje:
1.
polavtomatsko ali repetirno kratkocevno strelno orožje;
2.
enostrelno kratkocevno orožje s centralno udarno iglo;
3.
enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom, s skupno dolžino do 28 centimetrov;
4.
polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za več kot tri naboje;
5.
polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za največ tri naboje, pri katerem je nabojnik snemljiv, oziroma ni gotovo, ali je orožje takšne konstrukcije, da ga je mogoče z običajnim orodjem predelati v več kot tristrelno orožje z enim polnjenjem;
6.
repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo, skupne dolžine do 60 centimetrov;
7.
polavtomatsko strelno orožje za civilno uporabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju.
Kategorija C: orožje, ki je vezano na predhodno dovoljenje, vendar z olajšavami:
1.
repetirno dolgocevno strelno orožje, ki ni zajeto v 6. točki kategorije B;
2.
dolgocevno orožje z eno ali več enostrelnimi risanimi cevmi;
3.
polavtomatsko dolgocevno strelno orožje, ki ni zajeto v točkah 4 do 7 kategorije B;
4.
enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom in s skupno dolžino nad 28 centimetrov.
Kategorija D: orožje, ki ga je potrebno prijaviti:
1.
enostrelno dolgocevno orožje z eno ali več gladkimi cevmi,
2.
plinsko orožje,
3.
reprodukcije strelnega orožja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja,
4.
možnarji,
5.
staro orožje,
6.
zračno orožje,
7.
orožje s tetivo,
8.
električni paralizatorji,
9.
razpršilci.
Za orožje se šteje tudi strelivo in deli orožja, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Ne šteje se za orožje po tem zakonu:
1.
dekorativno orožje;
2.
imitacije orožja;
3.
orožje, ki je trajno onesposobljeno za uporabo s tehničnimi postopki, ki jih določi pristojno ministrstvo;
4.
orožje, ki je namenjeno za alarm, signaliziranje, reševanje življenj, omamljanje in klanje živali, lov s harpuno, v industrijske ali tehnične namene;
5.
strelivo za orožje iz 6. in 7. točke kategorije D, sam izstrelek (krogle, šibre) in tulec brez netilke.
4. člen
Opredelitev izrazov
Posamezni izrazi, uporabljeni v prejšnjem členu, imajo v tem zakonu naslednji pomen:
1.
Kratkocevno strelno orožje je orožje, pri katerem cev ni daljša od 30 centimetrov, ali katerega skupna dolžina ne presega 60 centimetrov.
2.
Dolgocevno strelno orožje je orožje, pri katerem je cev daljša od 30 centimetrov, ali njegova skupna dolžina presega 60 centimetrov.
3.
Avtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni in lahko z enkratnim potegom sprožilca izstreli več kot en naboj.
4.
Vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja po posebnih predpisih in katerega promet posameznikom ni dovoljen ali je omejen.
5.
Polavtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni, vendar lahko z enkratnim potegom na sprožilec izstreli le en naboj.
6.
Repetirno strelno orožje je orožje, ki ga je po strelu mogoče ročno ponovno napolniti z novim nabojem iz nabojnika ali vrtljivega bobna z repetirnim mehanizmom.
7.
Enostrelno orožje je orožje brez nabojnika, ki se pred vsakim strelom napolni z ročno vstavitvijo naboja v ležišče naboja v cevi ali pred cevjo.
8.
Strelivo je stvar, ki se uporablja za polnjenje orožja in streljanje.
9.
Strelivo s prebojnim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem je izstrelek praviloma oplaščen in ima trdo prebojno jedro.
10.
Strelivo z eksplozivnim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek polnitev, ki ob udarcu eksplodira.
11.
Strelivo z vnetljivim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek kemično zmes, ki se vname pri dotiku z zrakom ali ob udarcu.
12.
Strelivo z ekspanzijskim učinkom ima delno oplaščene krogle ali krogle z votlim vrhom.
13.
Enovit naboj sestavlja: netilka, pogonski smodnik in izstrelek, ki jih združuje tulec.
14.
Eksplozivno orožje so vse vrste bomb, min, granat ali drugih sredstev ali naprav, polnjenih z eksplozivnimi snovmi ali vžigalnimi sredstvi, pri katerih prihaja z zunanjim ali notranjim delovanjem do sproščanja energije in eksplozije. Za eksplozivno orožje se štejejo tudi deli eksplozivnega orožja in sicer vžigalnik ter drugi predmeti, ki so očitno pripravljeni za izdelavo eksplozivnega orožja.
15.
Reprodukcija strelnega orožja je funkcionalna kopija različnega strelnega orožja, ki se polni skozi cev ali bobnič posamično s smodnikom in izstrelkom ter ne uporablja enovitega naboja.
16.
Plinsko orožje so pištole in revolverji, ki izstreljujejo ali razpršujejo snovi v smeri cevi za onesposobitev posameznika.
17.
Staro orožje je strelno orožje, ki je izdelano pred letom 1871 in strelno orožje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893.
18.
Hladno orožje so boksarji, bodala, bajoneti, buzdovani, gumijevke in drugi predmeti, ki so prirejeni za napad.
19.
Zračno orožje je kratko ali dolgocevno orožje, ki pod pritiskom zraka ali plinov izstreljuje zrna, kroglice ali druge izstrelke.
20.
Orožje s tetivo so loki, samostreli, frače in druge naprave, ki s pomočjo napete tetive, vzmeti ali drugega potisnega sredstva izstreljujejo puščice ali druge izstrelke.
21.
Deli orožja so cev, zaklep, zaklepišče in vrtljivi boben.
22.
Posebna oprema za orožje so naprave za dušitev zvoka in teleskopski namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe ali z infrardečo napravo, če so izdelani tako, da se pritrdijo na orožje.
23.
Električni paralizatorji so ročne naprave, ki s pomočjo visoke električne napetosti človeka začasno onesposobijo.
24.
Razpršilci so naprave, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršujejo dražljive snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju.
25.
Možnarji so priprave za pokanje s črnim smodnikom.
26.
Dekorativno orožje so predmeti, ki so izdelani v dekorativne namene in jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.
27.
Imitacija orožja so predmeti, ki so po zunanjem izgledu podobni ali enaki orožju, vendar jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.
5. člen
Varnostno, lovsko in športno orožje
Varnostno orožje je kratkocevno in dolgocevno strelno orožje različnih kalibrov. Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vrste in dovoljene kalibre.
Lovsko orožje je strelno orožje, kategorij B, C in D, s katerim se sme loviti divjad po predpisih o lovstvu.
Športno orožje je strelno orožje kategorij B, C in D, ki ga, vključno s kalibri, določi minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog ministra, pristojnega za šport.
6. člen
Uporaba predpisov o nevarnih snoveh
Za naprave, predmete in strelivo iz 4. člena tega zakona, ki vsebujejo nevarne snovi, veljajo poleg določb tega zakona tudi predpisi, ki urejajo nevarne snovi.
7. člen
Pooblastilo
Vlada Republike Slovenije lahko prepove ali omeji nabavo, posest, vnos, uvoz, izvoz in nošenje posameznih novih vrst orožja ali nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst streliva, ki zaradi svoje sestave, učinkovanja ali načina delovanja pomenijo posebno veliko nevarnost za življenje in zdravje ljudi, premoženje ali varnost države.
8. člen
Nošenje in prenos orožja
Nošenje orožja po tem zakonu pomeni, da ima posameznik orožje, pripravljeno za uporabo, pri sebi.
Za nošenje orožja po tem zakonu se ne šteje, če ima posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih, oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Za prenos orožja po tem zakonu se šteje, če orožje ni pripravljeno za uporabo in je zaprto v embalaži, pri čemer mora biti strelivo ločeno od orožja, prenos pa je potreben iz upravičenih razlogov.
Posameznik sme nositi orožje, če ima pri sebi orožni list, oziroma ga sme prenašati, če ima pri sebi ustrezno drugo orožno listino in listino o istovetnosti, ki jo je izdal državni organ in je opremljena s fotografijo.
Kdor nosi ali prenaša orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino, ki upravičuje nošenje oziroma posest orožja.
9. člen
Orožje državnih organov
Določbe tega zakona ne veljajo za orožje, ki ga po posebnih predpisih nabavljajo in imajo v posesti državni organi.
II. OROŽNE LISTINE
10. člen
Vrste orožnih listin
Orožne listine po tem zakonu so:
-
dovoljenje za nabavo orožja;
-
dovoljenje za nabavo streliva;
-
orožni list;
-
dovoljenje za posest orožja;
-
orožni posestni list;
-
pooblastilo za nošenje orožja;
-
pooblastilo za prenos orožja;
-
dovoljenje za zbiranje orožja;
-
priglasitveni list.
Orožne listine so tudi druge listine za orožje, izdane na podlagi mednarodnih pogodb.
11. člen
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz orožnih listin
Dovoljenje za nabavo orožja dovoljuje posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom (v nadaljevanju: oseba) nabavo orožja in se izda z veljavnostjo šestih mesecev. Če imetnik ne izkoristi dovoljenja, ga mora v roku osmih dni po prenehanju njegove veljavnosti vrniti upravni enoti, na območju katere ima stalno prebivališče oziroma svoj sedež. Nabavo orožja mora imetnik dovoljenja priglasiti pristojnemu organu v roku osmih dni po njegovi nabavi, da orožje registrira in da zaprosi za izdajo orožne listine za posest oziroma nošenje orožja..
Dovoljenje za nabavo streliva dovoljuje osebi nabavo streliva in se izda z veljavnostjo šestih mesecev.
Orožni list dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in športno orožje z veljavnostjo desetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo petih let.
Dovoljenje za posest orožja dovoljuje posamezniku posest posameznega kosa orožja brez pravice nošenja in se izda s trajno veljavnostjo.
Orožni posestni list dovoljuje pravnim osebam in podjetnikom posest orožja, ki ga pod pogoji iz tega zakona in posebnih predpisov lahko zaupajo posameznikom.
Pooblastilo za nošenje orožja dovoljuje posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista nosi posamezen kos orožja, ki mu je zaupan. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja sta pravna oseba in podjetnik dolžna takoj odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ.
Pooblastilo za prenos orožja dovoljuje posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista prenaša orožje, ki mu je zaupano. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za prenos orožja je pravna oseba dolžna takoj odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ.
Dovoljenje za zbiranje orožja dovoljuje osebi zbiranje orožja brez pravice nošenja in se izda s trajno veljavnostjo.
Priglasitveni list dovoljuje posamezniku posest posameznega kosa orožja kategorije D brez pravice nošenja. Priglasitveni list izda oseba, ki je po tem zakonu pooblaščena za promet z orožjem, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Orožne listine se izdajo na obrazcih, ki jih predpiše minister, pristojen za notranje zadeve. Obrazec orožnega lista in obrazec vloge za izdajo orožnega lista izdeluje podjetje ali organizacija, ki jo pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve.
III. POSTOPEK ZA IZDAJO OROŽNIH LISTIN
12. člen
Pristojnost
Upravne in nadzorstvene ukrepe ter odločbe v upravnem postopku, ki so povezane z uresničevanjem pravic in dolžnosti po tem zakonu, izdaja na prvi stopnji upravna enota, na območju katere ima oseba stalno prebivališče ali sedež (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
13. člen
Vloga
Vloga za izdajo orožne listine se vloži pri pristojnem organu. Vlogo za izdajo orožnega lista posameznik vloži pri pristojnem organu osebno.
14. člen
Pogoji za izdajo orožne listine posamezniku
Posamezniku se izda orožna listina za orožje kategorij B in C ter za orožje iz 1. do 5. točke kategorije D v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz orožne listine in ob upoštevanju pogojev iz tega člena.
Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
da je dopolnil 18 let;
2.
da ni zadržkov javnega reda;
3.
da je zanesljiv;
4.
da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine;
5.
da ima opravljen zdravniški pregled;
6.
da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Ne glede na prejšnji odstavek se orožna listina ne izda posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po posebnih predpisih.
Pristojni organ izda posamezniku, ki že ima orožni list ali dovoljenje za posest orožja za lovsko ali športno orožje, istovrstno orožno listino za praviloma največ pet kosov lovskega ali športnega orožja, pri čemer se šteje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za nošenje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena.
Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za prenos orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena.
Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za zbiranje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena ter pogoji za hrambo orožja po tretjem odstavku 25. člena tega zakona.
Pristojni organ izda posamezniku, ki v tujini nabavi orožje iz 2. do 5. točke kategorije D priglasitveni list, če je dopolnil starost 21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. točke drugega odstavka tega člena.
15. člen
Zadržki javnega reda
Zadržki javnega reda so podani (2. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona):
-
če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
-
če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
Če zoper posameznika iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka teče kazenski postopek ali postopek za prekršek z elementi nasilja, se odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe v tem postopku.
16. člen
Zanesljivost
Posameznik je zanesljiv (3. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona), če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja.
Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če mu je bila odvzeta opravilna sposobnost, če je odvisen od alkohola ali mamil, oziroma, če okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja, razen če so te okoliščine posledica nezakrivljenega resnega ogrožanja.
17. člen
Upravičen razlog za izdajo orožne listine
Posameznik ima upravičen razlog (4. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) za izdajo orožne listine, če:
-
dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje;
-
predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu;
-
predloži dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji;
-
predloži dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja.
Šteje se, da je izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine, če posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orožja.
18. člen
Zdravniški pregled
Posameznik opravi zdravniški pregled (5. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) v zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravniku, ki je pooblaščen za izdajo spričevala o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za posest ali nošenje orožja.
Posameznik, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva ponovni zdravniški pregled pred posebno zdravniško komisijo. Mnenje te komisije je dokončno.
Zdravniško spričevalo velja eno leto.
Stroške zdravniškega pregleda plača posameznik.
Minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izda podrobnejše predpise o zdravstvenih pogojih, ki jih mora izpolnjevati oseba za posest ali nošenje orožja, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki in o načinu in postopku izdajanja zdravniških spričeval. Minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, pooblasti zdravstvene zavode oziroma zasebne zdravnike za opravljanje takšnih zdravniških pregledov in imenuje posebno zdravniško komisijo iz drugega odstavka tega člena.
19. člen
Preizkus znanja o ravnanju z orožjem
Znanje o ravnanju z orožjem (6. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) se dokazuje s potrdilom o opravljenem preizkusu.
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše program in način izvedbe teoretičnega in praktičnega preizkusa ter določi izvajalce usposabljanja.
Stroške preizkusa plača posameznik.
Šteje se, da ima opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem posameznik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih, član lovske družine in drugi posamezniki z opravljenim lovskim izpitom ter varnostnik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja.
20. člen
Predložitev dokazil
Posameznik mora pri zbiranju dokazil aktivno sodelovati in v roku treh mesecev predložiti dokazila iz 17., 18. in 19. člena tega zakona, sicer velja, da je umaknil vlogo za izdajo orožne listine.
21. člen
Pogoji za izdajo orožne listine gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam
Gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam se lahko izda dovoljenje za nabavo orožja oziroma orožni posestni list za varnostno orožje, če opravljajo službo varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja in izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se orožne listine iz prvega odstavka lahko izdajo pravnim osebam in podjetnikom, če odgovorne osebe pravne osebe oziroma podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, če izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja B, C kategorije in iz 1. do 5. točke D kategorije in se ukvarjajo s filmsko, gledališko ali muzejsko dejavnostjo, s športnim streljanjem, lovstvom ali gojitvijo divjadi.
Pravnim osebam in podjetnikom se lahko izda dovoljenje za zbiranje orožja kategorij B, C in iz 1. do 5. točke kategorije D, če odgovorne osebe pravne osebe ali podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona in če pravne osebe in podjetniki izpolnjujejo pogoje za hrambo orožja iz prvega odstavka 26. člena tega zakona.
IV. RAVNANJE Z OROŽJEM
22. člen
Splošno pravilo
Vsakdo mora z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo.
Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se kaže v njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju.
23. člen
Pravila nošenja orožja
Orožje se mora nositi tako, da ne ogroža osebne varnosti ali varnosti koga drugega.
Varnostno orožje, ki ga nosijo varnostniki pri opravljanju službe varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, smejo nositi le med opravljanjem službe, izven tega časa orožja ni dovoljeno nositi.
Lovsko orožje se sme nositi in uporabljati samo v lovišču in na strelišču, izven lovišča oziroma strelišča pa se mora prenašati.
Športno orožje se sme nositi in uporabljati samo na strelišču, izven strelišča pa se mora prenašati.
Zračno orožje in orožje s tetivo se lahko nosi in uporablja na strelišču ali tako zavarovanem kraju, da niso ogroženi ljudje ali premoženje.
Ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo zračno orožje in orožje s tetivo tudi mladoletniki pod nadzorstvom polnoletne osebe.
24. člen
Prepoved nošenja in prenašanja orožja
Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo.
Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati, kjer je to izrecno prepovedano.
Posameznik ne sme nositi ali prenašati orožja, kadar je pod vplivom alkohola ali mamil, oziroma v takem psihičnem stanju, da očitno ni več zanesljiv.