Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike...

41. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja (BRUIDO)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O IZOGIBANJU DVOJNEMU OBDAVČEVANJU DOHODKA IN PREMOŽENJA (BRUIDO)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja (BRUIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. julija 1996.

001-22-8/96

Ljubljana, dne 29. julija 1996

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O IZOGIBANJU DVOJNEMU OBDAVČEVANJU DOHODKA IN PREMOŽENJA (BRUIDO)

1. člen

Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, podpisana 29. septembra 1995 v Ljubljani.

2. člen

Konvencija se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*

K O N V E N C I J A MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O IZOGIBANJU DVOJNEMU OBDAVČEVANJU DOHODKA IN PREMOŽENJA

Vlada Republike Slovenije in Vlada Ruske federacije sta se v želji, da skleneta konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja,

sporazumeli o naslednjem:

1. člen

OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. člen

DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in od premoženja, ki jih uvede država pogodbenica ali njene upravne ozemeljske enote, ne glede na to, kako se zaračunajo.

2. Davki od dohodka in od premoženja so vsi davki, ki se uvedejo od celotnega dohodka, od celotnega premoženja ali od delov dohodka ali premoženja, med drugim davki od dohodkov od odsvojitve premičnin ali nepremičnin ter davki od prirastka premoženja.

3. Davki, za katere se uporablja ta konvencija, so:

a)

v Republiki Sloveniji:

(i)

davek (in prispevki) od dobička pravnih oseb;

(ii)

davek od dohodka iz prevozniške dejavnosti tuje osebe, ki nima svoje agencije v Republiki Sloveniji,

(iii)

davek od osebnih dohodkov;

(iv)

davek od premoženja

(v nadaljnjem besedilu: slovenski davek);

b)

v Ruski federaciji – davki, uvedeni v skladu z naslednjimi zakoni Ruske federacije:

(i)

”o davku od dobička podjetij in organizacij”;

(ii)

”o davku od osebnih dohodkov”;

(iii)

”o davku od premoženja podjetij” in

(iv)

”o davku od osebnega premoženja”

(v nadaljnjem besedilu: ruski davek).

4. Konvencija se uporablja tudi za enake ali bistveno podobne davke, ki se po dnevu podpisa te konvencije uvedejo poleg ali namesto davkov, omenjenih v tretjem odstavku. Pristojna organa držav pogodbenic se medsebojno obveščata o pomembnih spremembah v svojih davčnih zakonih.

3. člen

SPLOŠNE DEFINICIJE

1. V tej konvenciji posamezni izrazi, če vsebina ne zahteva drugače, pomenijo:

a)

izraza “država pogodbenica” in “druga država pogodbenica” označujeta Republiko Slovenijo ali Rusko federacijo, glede na smisel;

b)

– izraz “Slovenija”, če se uporablja v zemljepisnem pomenu – ozemlje Republike Slovenije, vključno z morskim območjem, morskim dnom in podmorjem, ki meji na teritorialno morje Slovenije, če ima ta nad njimi suverene pravice in jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;

– izraz “Ruska Federacija (Rusija)”, če se uporablja v zemljepisnem pomenu – njeno ozemlje, vključno z notranjimi vodami in teritorialnim morjem, zračnim prostorom nad njimi kot tudi gospodarsko območje in podmorski greben, na katerem ima Ruska federacija suverene pravice in jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;

c)

izraz “državljan”: vsako osebo, ki ima državljanstvo države pogodbenice in vsako pravno osebo ali združenje, ki je pridobilo tak status po veljavnih zakonih v državi pogodbenici;

d)

izraz “oseba”: vsako osebo, družbo ali drugo pravno osebo;

e)

izraz “družba”: vsako pravno osebo, ki se obdavčuje, ali osebo, ki se pri obdavčevanju šteje za pravno osebo;

f)

izraza “podjetje države pogodbenice” in “podjetje druge države pogodbenice” – odvisno od smisla, podjetje, ki ga vodi rezident države pogodbenice in podjetje, ki ga vodi rezident druge države pogodbenice;

g)

izraz “mednarodni promet” – prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje, ki je rezident ene od držav pogodbenic, razen če se ladja ali letalo uporablja izključno za prevoz med kraji v drugi državi pogodbenici;

h)

izraz “pristojni organ”:

– v Republiki Sloveniji: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegov pooblaščeni predstavnik;

– v Ruski federaciji: Ministrstvo za finance Ruske federacije ali njegov pooblaščeni predstavnik.

2. Kadar uporablja država pogodbenica to konvencijo, ima vsak izraz, ki ni opredeljen v konvenciji, tak pomen, kot ga ima po njenih zakonih, ki se nanašajo na davke, za katere se uporablja ta konvencija.

4. člen

REZIDENT

1. ”Rezident države pogodbenice” označuje po tej konvenciji osebo, ki se v državi pogodbenici po njenih zakonih obdavčuje na podlagi njenega stalnega bivališča, začasnega bivališča, kraja ustanovitve družbe, sedeža uprave ali na kakšni drugi podobni podlagi.

2. Če je oseba po določilih prvega odstavka tega člena rezident obeh držav pogodbenic, se njen status določi takole:

a)

šteje se za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima stalno stanovanje. Če ima stalno stanovanje v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta države pogodbenice, s katero je osebno in gospodarsko tesneje povezana (središče življenjskih interesov);

b)

če ni mogoče ugotoviti, v kateri državi pogodbenici ima središče življenjskih interesov, ali če v nobeni izmed držav pogodbenic nima stalnega bivališča, se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima običajno bivališče;

c)

če ima običajno bivališče v obeh državah pogodbenicah ali ga nima v nobeni izmed njiju, se šteje, da je rezident države pogodbenice, katere državljan je;

d)

če je državljan obeh držav pogodbenic ali če ni državljan nobene izmed njiju, rešita to vprašanje s skupnim dogovorom pristojna organa držav pogodbenic.

3. Če je oseba, razen fizične osebe po prvem odstavku tega člena, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri je ustanovljena.

5. člen

STALNA POSLOVNA ENOTA

1. Izraz “stalna poslovna enota” po tej konvenciji označuje stalno poslovno mesto, prek katerega podjetje v celoti ali delno posluje.

2. Izraz “stalna poslovna enota” vključuje zlasti:

a)

sedež uprave;

b)

podružnico;

c)

poslovalnico;

d)

tovarno;

e)

delavnico; in

f)

rudnik, naftno ali plinsko nahajališče, kamnolom ali drug kraj, kjer izkoriščajo naravna bogastva.

3. Izraz “stalna poslovna enota” obsega tudi gradbišče, gradbena, montažna ali instalacijska dela ali nadzor nad njimi, vendar samo če tako gradbišče, dela ali dejavnost trajajo dlje kot dvanajst mesecev.

4. Ne glede na določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izraz “stalna poslovna enota” ne vključuje:

a)

uporabe objektov in opreme izključno za skladiščenje, razstavljanje ali dobavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

b)

vzdrževanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, izključno zaradi skladiščenja, razstavljanja ali do- bave;

c)

vzdrževanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, izključno z namenom, da ga drugo podjetje predela;

d)

vzdrževanja stalnega poslovnega mesta izključno zaradi nakupa dobrin ali blaga ali zaradi zbiranja obvestil za podjetje;

O predpisu

Citati

Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja (BRUIDO)