Sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati čistopis 18.7.2005
  • PREDPIS

Sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 68-3007/2005, stran 7038 DATUM OBJAVE: 18.7.2005

VELJAVNOST: od 19.7.2005 / UPORABA: od 1.1.2006

RS 68-3007/2005

3007. Sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati
Na podlagi 74. člena in 92. člena v zvezi s 6. točko 91. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 15. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati

1

S tem sklepom so za banke in tiste hranilnice, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje poslov v tujih plačilnih sredstvih, (v nadaljnjem besedilu: banke) določeni način izračuna količnikov likvidnosti, najmanjši obseg likvidnosti, ki jo mora zagotavljati banka, ter obveznost poročanja bank.

2

Količnik likvidnosti je razmerje med naložbami in obveznostmi. Banke izračunavajo količnike likvidnosti v dveh razredih, ločeno za devizni in tolarski del:

-

od 0 do 30 dni (prvi razred) in

-

od 0 do 180 dni (drugi razred).

3

Banke upoštevajo naložbe po naslednjih kriterijih:

-

po preostali dospelosti;

-

samo naložbe, ki so v skladu s Sklepom o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic (v nadaljevanju: sklep o razvrščanju) razvrščene v skupini A in B – ne glede na obliko naložbe in ne glede na to, ali je dolžnik rezident ali nerezident – ter naložbe v vrednostne papirje, katerih boniteta izdajatelja ustreza pogojem iz 7. točke sklepa o razvrščanju za razvrstitev v skupino A oziroma B;

-

samo znesek naložb, s katerim banka prosto razpolaga;

-

od zunajbilančnih postavk se upoštevajo samo terminski posli, pogodbeno najete kreditne linije ter nečrpani del najetih kreditov.

4

Banke upoštevajo, ne glede na princip preostale dospelosti, v obeh razredih svoje naložbe:

-

v tuje tržne (namenjeni trgovanju) dolžniške in lastniške vrednostne papirje in v serijske domače tržne (namenjeni trgovanju) dolžniške vrednostne papirje, katerih bonitetna ocena oziroma dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja je najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor's) ali vsaj Baa2 (Moody's), če z njimi banke upravljajo same, če pa so jih prepustile v upravljanje drugi domači ali tuji banki oziroma finančni instituciji pa le v višini in rokih, ki jih za dostop do likvidnosti predvideva pogodba o upravljanju;