1402. Sklep o družbah za izdajo elektronskega denarja
Na podlagi 1. točke 82. člena in 389. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o družbah za izdajo elektronskega denarja
1.1. Vsebina sklepa in opredelitve pojmov
(1)
Ta sklep določa podrobnejša pravila v zvezi z družbo za izdajo elektronskega denarja (v nadaljevanju: družba) o:
(a)
dokumentaciji, ki jo je potrebno priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja,
(b)
dokumentaciji, ki jo je potrebno priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice družbe za izdajo elektronskega denarja tretje države,
(c)
dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave družbe,
(d)
upravljanju s tveganji in poročanju,
(e)
poslovnih knjigah, letnih poročilih in revidiranju.
(2)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Opredelitve pojmov)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a)
družba za izdajo elektronskega denarja v drugem odstavku 13. člena,
(b)
skupina povezanih oseb v 30. členu,
(c)
upravljanje s tveganji v 108. členu,
(d)
tržna tveganja v 111. členu,
(e)
operativno tveganje v 112. členu,
(f)
sistem upravljanja v 124. členu.
(2)
Za namen tega sklepa pomeni "uprava" upravo v dvotirnem sistemu upravljanja družbe oziroma izvršne direktorje upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja družbe.
3. člen
(Elektronski denar)
Elektronski denar je plačilni instrument, ki predstavlja denarno terjatev imetnika do izdajatelja elektronskega denarja, ki ga izda izdajatelj v obliki elektronskega nosilca podatkov ali na način, ki imetniku omogoča z enostranskim pravnim poslom vzpostaviti denarno terjatev do izdajatelja v obliki elektronskega nosilca podatkov, proti prejemu plačila določenega denarnega zneska najmanj v višini izdanega elektronskega denarja, na katerem so shranjene vrednostne enote ter je s tem omogočeno, da imetnik elektronskega denarja s tem denarjem opravlja plačila pri osebah, ki niso izdajatelji elektronskega denarja.
2. DOKUMENTACIJA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE STORITEV IZDAJE ELEKTRONSKEGA DENARJA
4. člen
(Dodatna dokumentacija)
(1)
Družba mora k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja priložiti dokumentacijo ob smiselnem upoštevanju določb 2. poglavja Sklepa o dokumentaciji za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih in finančnih storitev ter za statusna preoblikovanja (Uradni list RS, št. 28/07; v nadaljevanju: sklep o dokumentaciji za opravljanje storitev).
(2)
Poleg dokumentacije iz prvega odstavka tega člena mora družba:
(a)
v okviru točke (e) 6. člena sklepa o dokumentaciji za opravljanje storitev dodatno priložiti:
-
informacije o osebah, ki bodo v družbi opravljale naloge notranjega revidiranja in o osebah, ki bodo v družbi opravljali naloge izvajanja skladnosti z Zakonom o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/01, 52/02, 59/02, 110/02, 114/06; v nadaljevanju: zakon o preprečevanju pranja denarja),
-
dokazila o strokovni usposobljenosti in izkušnjah morebitnih zunanjih izvajalcev za področje informacijske tehnologije;
(b)
v okviru točke (a) 9. člena sklepa o dokumentaciji za opravljanje storitev v poslovnem načrtu izrecno navesti načrtovani znesek obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja za prvih šest mesecev poslovanja.
(3)
Banka Slovenije lahko ob izdaji dovoljenja določi ustrezne prilagoditve poslovnega načrta družbe iz točke (b) drugega odstavka tega člena, vključno z načrtovanim zneskom obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja za prvih šest mesecev poslovanja.
3. DOKUMENTACIJA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA USTANOVITEV PODRUŽNICE DRUŽBE ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA TRETJE DRŽAVE
5. člen
(Dodatna dokumentacija)
(1)
Družba tretje države mora k zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice priložiti dokumentacijo ob smiselnem upoštevanju določb 2. poglavja Sklepa o dokumentaciji za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice banke tretje države (Uradni list RS, št. 28/07; v nadaljevanju: sklep o dokumentaciji za ustanovitev podružnice).
(2)
Poleg dokumentacije iz prvega odstavka tega člena mora družba tretje države:
(a) v okviru točke (e) 5. člena sklepa o dokumentaciji za ustanovitev podružnice dodatno priložiti:
-
informacije o osebah, ki bodo v podružnici opravljale naloge notranjega revidiranja in o osebah, ki bodo v družbi opravljali naloge izvajanja skladnosti z zakonom o preprečevanju pranja denarja,
-
dokazila o strokovni usposobljenosti in izkušnjah morebitnih zunanjih izvajalcev za področje informacijske tehnologije;
(b) v okviru 7. točke drugega odstavka 103. člena ZBan-1 v poslovnem načrtu izrecno navesti načrtovani znesek obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja za prvih šest mesecev poslovanja.
(3)
Banka Slovenije lahko ob izdaji dovoljenja določi ustrezne prilagoditve poslovnega načrta podružnice iz točke (b) drugega odstavka tega člena, vključno z načrtovanim zneskom obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja za prvih šest mesecev poslovanja.
4. DOKUMENTACIJA ZA DOKAZOVANJE IZPOLNJEVANJA POGOJEV ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE ČLANA UPRAVE DRUŽBE
6. člen
(Dodatna dokumentacija)
(1)
Kandidat za člana uprave družbe, za likvidacijskega upravitelja družbe oziroma za poslovodjo podružnice družbe tretje države (v nadaljevanju: kandidat) mora k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zadevne funkcije priložiti dokumentacijo ob smiselnem upoštevanju določb Sklepa o dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 28/07).
(2)
Kandidat mora k dokumentaciji iz prvega odstavka tega člena dodatno priložiti tudi dokazilo o ustrezni strokovni usposobljenosti in izkušnjah s področja informacijske tehnologije ter izdajanja in upravljanja plačilnih instrumentov, ki so potrebne za vodenje poslov družbe.
5. UPRAVLJANJE S TVEGANJI IN POROČANJE
5.1. Pravila o upravljanju s tveganji
(1)
Za upravljanje s tveganji se smiselno uporabljajo določbe 3. poglavja Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o upravljanju s tveganji) glede sistema upravljanja.
(2)
Sistem upravljanja iz prvega odstavka tega člena mora vključevati vsa finančna in nefinančna tveganja, vključno s tehničnimi in proceduralnimi tveganji, ki obsegajo tudi tveganja iz naslova poslovnega sodelovanja s podjetji, ki za družbo izvajajo operativne ali druge pomožne storitve v zvezi z njeno poslovno dejavnostjo. Kjer je primerno, vključujejo tveganja iz prejšnjega stavka tudi tveganja iz prvega odstavka 5. člena sklepa o upravljanju s tveganji.
(1)
Kapital družbe sestavljajo vplačani osnovi kapital in kapitalske rezerve iz 9. člena ter rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz prvega odstavka 10. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06).
(2)
Kapital družbe mora biti vedno najmanj enak 2 odstotkoma tistega od teh zneskov, ki je višji:
(a)
zneska trenutnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja ali
(b)
zneska povprečnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja v zadnjih šestih mesecih.
(3)
Ne glede na drugi odstavek tega člena mora biti kapital družbe, ki svoje poslovne dejavnosti še ne izvaja šest mesecev, v obdobju od prvega dne začetka izvajanja dejavnosti do zaključenih šestih mesecev poslovanja, vedno najmanj enak 2 odstotkoma tistega od teh zneskov, ki je višji:
(a)
zneska trenutnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja ali
(b)
načrtovanega zneska obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja za prvih šest mesecev poslovanja iz točke (b) drugega odstavka 4. člena tega sklepa.
(4)
Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena kapital družbe ne sme biti nikoli nižji od najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 386. člena ZBan-1 (1.000.000 eurov).