TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se zneska 340,00 EUR in 370,00 EUR zamenjata z zneskom 420,00 EUR, dosedanja III. točka izreka postane II. točka izreka, ki se glasi "Razliko med že plačanimi zneski preživnine 17. 2. 2025, 17. 3. 2025, 17. 4. 2025, 16. 5. 2025 in 17. 6. 2025 vsakič v znesku 100,00 EUR, 26. 6. 2025 v znesku 50,00 EUR, 16. 7. 2025 v znesku 150,00 EUR, 16. 8. 2025 v znesku 150,00 EUR in 17. 9. 2025 v znesku 142,00 EUR ter v I. točki izreka tega sklepa določenimi zneski preživnine, ki so zapadli od 19. 2. 2025 do izdaje tega sklepa, je nasprotni udeleženec dolžan plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa.", dosedanja IV. točka izreka pa postane III. točka izreka.

2. V preostalem se pritožba predlagateljice zavrne, pritožba nasprotnega udeleženca pa se v celoti zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

3. Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

Povsem razumen je tudi strošek za mobilni telefon v višini 19,00 EUR mesečno, saj gre za napravo, ki je predlagateljici kot študentki nujno potrebna za komuniciranje v sodobnem svetu. Pritožbene navedb nasprotnega udeleženca, da gre za nadstandard, so neutemeljene.

Po oceni sodišča druge stopnje je upoštevaje navedbe predlagateljice v pritožbi, da si barva lase na 3 do 4 mesece, izdatek za barvanje las v višini 50,00 do 60,00 EUR strošek, ki ni nujno potreben za preživljanje predlagateljice. Enako velja za izdatek urejanja umetnih nohtov v višini 4,00 EUR mesečno, ki ga predlagateljica prav tako navaja v pritožbi. Ti izdatki presegajo redne potrebe predlagateljice, zato jih ni dolžan kriti nasprotni udeleženec, temveč ga lahko predlagateljica, če želi, krije iz drugih svojih virov (štipendija ali študentsko delo).

Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je sicer res značilnost nepravdnega postopka, da sodišče na predlog, kako urediti sporno pravno razmerje, ni vezano. Vendar ta značilnost ni absolutna. Sodišče ne more urejati razmerij mimo predloga, zato se ne sme lotiti urejanja razmerij, ki v predlogu niso opisana. Omejitve nevezanosti lahko določajo tudi drugi zakoni, ki urejajo razmerja, o katerih se odloča v nepravdnem postopku. Taka je določba 196. člena DZ, po kateri se "preživnina […] določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine". Če takšna zahteva ni postavljena, sodišče ne more naložiti plačevanja preživnine od vložitve predloga, temveč zgolj za naprej od izdaje sklepa o določitvi preživnine. Enako velja za uveljavljanje zakonske zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov preživnine.