TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba zoper 1. točko izreka se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

Pritožbi zoper 2. točko izreka se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki razveljavi za znesek 85.460,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.9.1992 do plačila ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pritdrži za končno odločbo.

 

Uvedba stečajnega postopka sama po sebi ne le, da ne more predstavljati znatnejše škode, pač pa pravno relevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, tudi ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti (na katero je v konkretnem primeru dolžnik mogel in moral računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova), temveč mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah.

V smislu 8. točke 50. člena ZIZ je mogoče ugovarjati, da je terjatev, ki je predmet izvršbe, prenehala zaradi pobotanja, do katerega je prišlo izvenprocesno po določilih 336. do 343. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Prav takšno pobotanje pa v ugovoru smiselno zatrjuje dolžnik, ko se sklicuje na pobotanje terjatev v stečajnem postopku (2. odst. 117. člena ZPPSL). Stečajnega postopka ni moč enačiti z izvršilnim postopkom, zato je dolžnik dolžan v izvršilnem postopku dokazati obstoj svojih terjatev, ki naj bi bile pobotane.