TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi toženke se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (točke I, II, III, ugodilni del točke IV, V, VI in VII izreka) spremeni tako, da se glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 6. 2024 je nezakonita in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da pogodba o zaposlitvi z dne 16. 8. 2021 še vedno velja in da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 6. 7. 2024, ampak še naprej traja s pravicami iz tega razmerja.

3. Toženka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v obvezna zavarovanja in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 6. 7. 2024 dalje.

4. Toženka je dolžna tožniku za čas od 6. 7. 2024 do vrnitve na delo obračunati nadomestilo plače v znesku 1.996,40 EUR bruto za vsak posamezni mesec in mu po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.

5. Toženka je dolžna tožniku plačati 15.910,40 EUR pogodbene kazni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v roku 8 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožnik krije sam svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje."

II. Pritožba tožnika se zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnik je predložil zdravniško potrdilo osebne zdravnice, da zaradi bolezni ni sposoben sodelovati v postopku izredne odpovedi. Ker v zdravniškem potrdilu ni bila opredeljena kakšna dodatna relevantna okoliščina, ki bi kazala na to, da zaradi svojega zdravstvenega stanja ali njegovega nenadnega poslabšanja tožnik zagovora ne more podati (niti v pisni obliki), ter glede na kratek rok, ki ga je imela toženka na voljo za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od nje ni bilo mogoče pričakovati, da preloži zagovor.

Pri presoji utemeljenosti očitka kršitve, kot je določena v 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, da delavec krši navodila pristojnega zdravnika, se izhaja iz predpostavke, da je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, razen tiste, ki je izrecno dovoljena (z navodili pristojnega, v tožnikovemu primeru osebnega zdravnika), kar jasno izhaja iz 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je citiralo sodišče prve stopnje, in sodne prakse.

Sodišče mora ugotoviti, kakšna navodila je dal pristojni zdravnik delavcu, in ali je ta navodila mogoče razumeti kot dovoljenje za odhod iz kraja bivanja. Pri tem ne sme zgolj nekritično slediti izpovedi osebnega zdravnika o hipotetičnem naknadnem dovoljenju za določeno ravnanje, temveč mora upoštevati vse relevantne okoliščine, tudi predhodna navodila oziroma zahtevano dolžno ravnanje delavca. Naknadno odobritev osebnega zdravnika je treba presojati v okviru njegovih predhodnih navodil.