TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

„Odpravijo se dokončna odločba tožene stranke št. 957491 z dne 30. 10. 2007 in odločba tožene stranke št. 35 0957491 z dne 22. 3. 2007 ter dokončna odločba tožene stranke št. 957491 z dne 2. 11. 2007 in odločba tožene stranke št. 35 0957491 0 z dne 14. 5. 2007.

Tožeča stranka ima še nadalje pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po odločbi tožene stranke št. 35 957491 z dne 16. 11. 2005.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izplačati razlike med izplačanimi in pripadajočimi zneski dodatka za pomoč in postrežbo ter odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti vsakega posamičnega zneska razlike med izplačanimi in pripadajočimi zneski dodatka za pomoč in postrežbo do plačila v roku 15 dni.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 319,18 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

in

s k l e n i l o :

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 209,98 EUR v roku 15 dni.

Revizija se ne dopusti.

Za pravno presojo zmožnosti samostojnega hranjenja kot osnovne življenjske potrebe po 1. odst. 139. čl. ZPIZ-1 je odločilnega pomena vprašanje, ali se je upravičenec zmožen samostojno hraniti do te mere, da mu je še zagotovljena fiziološka eksistenca. Upravičenec, ki se samostojni hrani le, ko je v primernem psihičnem stanju, ko je hrana narezana na koščke in ko hrana ni tekoča, se ni zmožen samostojno hraniti, ker se ni zmožen ohranjati pri življenju.