TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku delno ugodi in se ta del sodbe glasi:

"Ugotovi se, da sta tožnika AA, O. ulica 46, P., Republika Hrvaška, in BB, O. ulica 44, P., Republika Hrvaška, vsak do 1/2 solastnika parc. št. 4/4, njiva v izmeri 1457 m2 in travnik v izmeri 440 m2 ter parc. št. 4/7, travnik v izmeri 980 m2, vpisanih v vl. št. 743, k.o. V. D., kjer je vknjižena lastninska pravica na ime tožencev CC, DD, EE in FF.

Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki 190.209,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila."

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (glede zavrnitve tožbenega zahtevka za priznanje lastninske pravice in za izstavitev zemljiškoknjižne listine) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, tožeči stranki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti 59.100,00 SIT stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila.

 

Tako po določbah ZTLR kot ODZ sta predpostavki pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem dobra vera in dvajsetletna posest. Po obeh predpisih se v priposestvovalno dobo všteva čas, ko so predniki sedanjega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki (drugi odstavek 30. člena ZTLR). Vendar to ne pomeni, da mora biti slednji posestnik dedič prejšnjega posestnika. Gre za posestno nasledstvo, ki ima lahko temelj bodisi v univerzalnem, bodisi v singularnem nasledstvu. Z drugimi besedami, v priposestvovalno dobo se všteje čas, ko so posestniki predniki sedanjega dobrovernega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki.