TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da v celoti glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Ugotovi se, da tožeči stranki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo iz razloga nesposobnosti z dne 10. 7. 2025 delovno razmerje pri toženi stranki po tej pogodbi ni zakonito prenehalo, temveč še traja in je tožena stranka dolžna tožečo stranko v roku 8 dni pozvati nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo.

2. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko v roku 8 dni od 13. 8. 2025 dalje prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri ZPIZ ter ji od 13. 8. 2025 do vrnitve na delo plačati mesečna nadomestila plač v skladu s pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 10. dne v mesecu za pretekli mesec."

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka."

II. Tožeča stranka krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Glede na obstoječo pogodbeno ureditev je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja prenehala veljati že z razrešitvijo tožnika s funkcije direktorja. Z razrešitvijo je prenehal razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (79. člen ZDR-1). Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 10. 7. 2025 zato ni mogla povzročiti nobenih pravnih posledic glede prenehanja te pogodbe. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je pravno dejanje, s katerim se veljavno pogodbeno razmerje konča za naprej. To pomeni, da mora pogodba o zaposlitvi v času podaje odpovedi še obstajati. Če je pogodba že prenehala veljati na podlagi drugega pravnega temelja, je ni več mogoče odpovedati. V obravnavanem primeru je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja prenehala veljati zaradi razrešitve tožnika s funkcije direktorja in pogodbenega določila, ki veljavnost pogodbe izrecno veže na trajanje mandata. Zato kasnejša odpoved te pogodbe, ne glede na vprašanje, kdo jo je podpisal, ni mogla imeti nobenega pravnega učinka.

V primerih, ko pogodba o zaposlitvi za poslovodno funkcijo preneha zaradi razrešitve, se ta pogodba ne vzpostavi ponovno, tudi če bi bila razrešitev nezakonita. Razrešeni direktor v takem primeru nima niti reintegracijskega niti reparacijskega zahtevka iz te pogodbe o zaposlitvi, temveč mu je po splošnih pravilih civilnega prava lahko priznana le pravica do odškodnine. Reparacijski zahtevek namreč predstavlja zahtevek za naknadno izpolnitev pogodbe o zaposlitvi in je utemeljen le v primeru, ko se pogodba o zaposlitvi, ki je nezakonito prenehala, ponovno vzpostavi.