TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe v I., II., III., IV. in VII. točki spremeni tako, da se na novo glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 7. 2024, ki jo je tožena stranka dne 15. 7. 2024 vročila tožeči stranki, je nezakonita in se razveljavi.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za obdobje od nezakonite odjave dne 15. 7. 2024 do 14. 8. 2024 in od 1. 9. 2024 do 4. 12. 2024 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z obračunom vsakokratne mesečne bruto plače (v višini 1.253,00 EUR bruto), plačilom davkov in prispevkov ter izplačilom vsakokratnih mesečnih neto plač (zapadlih vsakega 18. v mesecu), vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti neto zneskov plač pa do plačila, ter tožečo stranko prijaviti v vsa zavarovanja (pokojninsko, zdravstveno, starševsko, za brezposelnost), vključno z vpisom delovne dobe v matično evidenco ZPIZ, vse v roku 15 dni, pod izvršbo."

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnica je s tem, ko je iz košarice pri blagajni vzela denar in ga uporabila za lastni nakup, huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (33., 34. in 37. člen ZDR-1). Tožnica ni ravnala vestno, kršila je navodila toženke o ravnanju z najdenim in puščenim denarja, njena kršitev pa je tudi materialno škodovala toženki. Pri presoji obstoja hujše kršitve je pomembno, kakšnega pomena je narava kršitve, torej vsebina same kršitve glede na obveznosti delavca in možne posledice kršitve za delodajalca. Tožnica je bila zaposlena kot prodajalka, zato je bila v stiku z denarjem, s katerim pa je na sporna dneva ravnala v nasprotju z jasnimi navodili delodajalca. Višina denarja (kovancev), ki ga je tožnica na sporna dneva porabila za lastni nakup, ni pomembna. Za presojo teže kršitve je namreč ključna vsebina ter pomen kršitve, in ne vrednost prilaščenega denarja. Kadar ima delavec dostop do denarja, je ključno, da mu delodajalec lahko zaupa, da bo navodila glede ravnanja z denarjem spoštoval, zato se po ustaljeni sodni praksi kršitev navodil delodajalca glede ravnanja z denarjem in blagajniškega poslovanja šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti.