TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da glasi:

"I. Odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 10. 2016 se kot nezakonita razveljavi.

II. Pogodba o zaposlitvi z dne 25. 1. 2016 se razveže z dne 31. 12. 2016.

III. Tožniku ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 7. 12. 2016, temveč je trajalo do vključno 31. 12. 2016 in ga je tožena stranka dolžna za to obdobje prijaviti v matično evidenco ZPIZ, mu v roku 8 dni obračunati bruto nadomestilo plače ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto nadomestilo plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. dne v mesecu za znesek iz preteklega meseca do plačila.

V presežku, ko tožnik zahteva, da ga je tožena stranka dolžna pozvati na delo in mu plačati razliko plače in drugih prejemkov, ki bi jih prejel izplačanih pri toženi stranki, ter izplačanimi plačami ter prejemki pri drugem delodajalcu, v obdobju od 1. 1. 2017 do 30. 11. 2017 se zavrne.

IV. Tožena stranka je dolžna tožniku obračunati denarno povračilo v višini 11.211,69 EUR, od bruto zneska odvesti davke in prispevke, neto znesek pa plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila, vse v roku 8 dni.

Višji tožbeni zahtevek (v razliki do 28.830,06 EUR) se zavrne.

V. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 410,44 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.“

II. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.375,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev, določenega v tej točki, do plačila.

Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi citirano določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Če namesto odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajajo druge ustrezne možnosti brez škode za učinkovito delovanje delodajalca, ni mogoče ugotoviti utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna. Ohranitev zaposlitve delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.