TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega U.M. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojeni U.M. je dolžan plačati 300.000 SIT povprečnine v tem postopku.

Čeprav odredba za hišno preiskavo navaja kot lastnika stanovanja obsojenčevega očeta, pa se je v smislu 2. odstavka 215. člena ZKP preiskava stanovanja opravljala tudi pri obsojenčevi materi, zato je bila ta glede na lastnikovo in obsojenčevo odsotnost upravičena sprejeti odredbo, biti navzoča med preiskavo (vključno s sobo, ki jo je poleg drugih prostorov uporabljal obsojenec), odpovedati se pravici do odvetnikove navzočnosti ter podpisati zapisnik o hišni preiskavi in o zasegu predmetov.

Obramba ne more šele v pritožbi uveljavljati izločitve predsednice senata, saj tega v skladu z 2. odstavkom 41. člena ZKP ni zahtevala do začetka glavne obravnave, čeprav je že pred njo vedela, da je bil uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki jo je dal policiji, v spisu in se je predsednica senata lahko seznanila z njegovo vsebino.

Stališče, da je potrebno s strokovnim mnenjem ugotoviti, ali je razmerje psihotropnih substanc (količnik) v konoplji večji od 1, sicer snovi ni mogoče šteti za mamilo, je bilo utemeljeno na podlagi Zakona o proizvodnji in prometu mamil (Uradni list SFRJ, št. 55/78) in odločbe o seznamu mamil (Uradni list SFRJ, št. 70/78), ki se v času storitve kaznivega dejanja obsojenca nista več uporabljala. Sedaj veljavna pravna ureditev ne narekuje, da je treba določati količnik med vsoto THC in CBN proti CBD in da mora biti ta količnik višji od 1, ker to razmerje ni ustrezen pokazatelj o učinku psihoaktivnih snovi v konoplji.