Nalaganje dokumenta...
Splošni akt o metodologiji nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev, radijskih programov in platform za izmenjavo videov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 127/2026 DATUM OBJAVE: 26.3.2026
VELJAVNOST: od 10.4.2026 / UPORABA: od 10.4.2026
RS 127/2026
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 10.4.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.4.2026: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 127/26
2026-01-0787
Na podlagi 98. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 69/25) ter 40. in 42. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11, 84/15 in 204/21) Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) izdaja
Splošni akt o metodologiji nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev, radijskih programov in
platform za izmenjavo videov
I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE
(vsebina splošnega akta)
Ta splošni akt podrobneje določa:
-
metodologijo nadzorstva, s katero podrobneje določa način ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev, ki po zakonu, ki ureja medije, veljajo za radijske programe, televizijske programe, avdiovizualne medijske storitve in platforme za izmenjavo videov, ki izhajajo iz zakona, ki ureja medije, in zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve;
-
obliko in način hrambe posnetkov ter tehnične značilnosti in opremo posnetkov po zakonu, ki ureja medije, in zakonu, ki ureja avdiovizualne medijske storitve;
-
vsebino podatkov iz tretjega, četrtega in petega odstavka 40. člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve;
-
klasifikacijo vsebin avdiovizualnih komercialnih sporočil ter drugih vsebin, kot izhajajo iz zakona, ki ureja medije, in zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve;
-
oblike televizijskega oglaševanja.
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo naslednji pomen:
1.
Glasba za namene tega splošnega akta pomeni predvajanje posameznih glasbenih del (skladb), katerih primarni namen je samostojni glasbeni izraz in ki so namenjena poslušanju kot celovita glasbena dela. Glasba zajema: vokalna glasbena dela, vokalno-instrumentalna glasbena dela in instrumentalna glasbena dela. Za glasbo v smislu te opredelitve se ne šteje avtorska in produkcijska glasba, namenjena izključno programski identifikaciji ali spremljavi (na primer špice, džingli, glasbene podlage), glasbene podlage pod govorjenimi vsebinami, kadar nimajo samostojne programske vrednosti, zvočni učinki, šumi ali tehnični signali, govorjene vsebine (tudi kadar so ritmično ali zvočno oblikovane), če njihov primarni namen ni glasbeni.
2.
Oddaja je informativna, kulturno-umetniška, izobraževalna, otroška ali mladinska, verska, športna, kulturno-zabavna ali zabavna programska vsebina določenega žanra. Oddaja se lahko opredeli le enotno, v celoti kot ena vrsta programske vsebine, enega žanra. Vsaka oddaja mora imeti jasno prepoznaven začetek in konec, pri čemer je dolžina trajanja med njima poljubna. Oddaja je tudi dalj časa trajajoč programski pas v radijskem programu, v katerem voditelj povezuje glasbo z različnimi govornimi vsebinami ter drugimi rubrikami in prispevki, ki so del vnaprej pripravljenega scenarija, in so namenjeni zlasti informiranju, izobraževanju ali zabavi poslušalca (na primer magazinska oddaja).
3.
Slovenska glasba izven programske vsebine pomeni slovensko glasbo kot jo določa zakon, ki ureja medije, predvajano izven programskih vsebin.
4.
Slovenska glasba v programski vsebini pomeni slovensko glasbo kot jo določa zakon, ki ureja medije, predvajano znotraj programske vsebine, in se všteva v trajanje programske vsebine.
5.
Tuja glasba izven programske vsebine pomeni glasbo, ki ni slovenska, predvajano izven programske vsebine, in se ne všteva v trajanje programske vsebine.
6.
Tuja glasba v programski vsebini pomeni glasbo, ki ni slovenska, predvajana znotraj programske vsebine, in se všteva v trajanje programske vsebine.
7.
Žanr ali oblika programske vsebine je značilna in splošno prepoznavna kategorija ali tip vsebine, ki programsko vsebino ali oddajo opredeljuje glede na njene značilnosti, oblikovne in tematske elemente ter namen. Določa pričakovane stile, strukturo, način podajanja vsebine ali informiranja in omogoča razvrščanje glede na prepoznavne lastnosti in funkcijo (na primer Informiranje, zabavo).
(2)
Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot ga določata zakon, ki ureja medije, in zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, ter na njuni podlagi izdani podzakonski predpisi.
II. POGLAVJE
NAČIN UGOTAVLJANJA IZPOLNJEVANJA ZAHTEV IN OMEJITEV
(način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev in omejitev)
(1)
Izpolnjevanje programskih zahtev in omejitev, ki veljajo za radijske programe, ter zahtev in omejitev, ki veljajo za avdiovizualne medijske storitve in za storitve platform za izmenjavo videov, preverja agencija z analizo posnetkov, podatkov o predvajanih vsebinah in na podlagi drugih podatkov, ki so potrebni za ugotovitev dejanskega stanja, ter v skladu s klasifikacijo iz tega splošnega akta.
(2)
Agencija izvaja analize vsebin na podlagi lastnih posnetkov in podatkov, posnetkov in podatkov, ki jih naroči pri zunanjih izvajalcih, ali posnetkov in podatkov, ki jih pridobi od izdajatelja oziroma ponudnika.
(3)
Izdajatelji televizijskih in radijskih programov ter ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo so dolžni vse programske in neprogramske vsebine opredeljevati skladno s klasifikacijo iz tega splošnega akta.
III. POGLAVJE
OBVEZNA HRAMBA PODATKOV IN POSNETKOV TER TEHNIČNE ZNAČILNOSTI IN OPREMA POSNETKOV
(obveznost hrambe posnetkov in podatkov)
(1)
Izdajatelji televizijskih in radijskih programov, ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo in ponudniki platform za izmenjavo videov morajo hraniti podatke in posnetke predvajanih programov oziroma programskih vsebin na načine, kot so določeni v tem poglavju.
(2)
Izdajatelji in ponudniki so dolžni agenciji na njeno zahtevo in v roku, ki ne sme biti krajši od petnajst (15) dni, posredovati podatke in posnetke objavljenih vsebin.
(3)
Izdajatelji in ponudniki so dolžni od naslednjega dne po prejemu poziva zagotoviti, da ne pride do izbrisa zahtevanih posnetkov ali podatkov.
1. oddelek
Posnetki in podatki o radijskih programih
(tehnične značilnosti in oprema posnetkov)
(1)
Izdajatelj radijskega programa mora hraniti posnetke vsakega posameznega dneva programa z vsemi objavljenimi programskimi, oglaševalskimi in drugimi vsebinami, kakor so bile zaporedno predvajane v 24 urah na digitalnem nosilcu podatkov. Če agencija od izdajatelja zahteva več dni predvajanega programa, mora biti vsak dan programa zapisan v svoji datoteki. Če posnetka zaradi dolžine trajanja ali drugih razlogov ni mogoče zapisati v eno datoteko, je lahko zapisan v več datotekah, od katerih mora vsaka z izjemo zadnje vsebovati najmanj eno uro posnetka predvajane programske vsebine. Če agencija od izdajatelja zahteva več zaporednih dni predvajanega programa, si morajo posnetki predvajanega programa časovno slediti brez prekinitve do sekunde natančno.
(2)
Posnetek za vsak posamezni dan oziroma za vsako posamezno uro predvajanega programa mora biti opremljen z naslednjimi podatki (v nadaljnjem besedilu: oprema posnetka): ime programa, datum posnetka z navedbo leta, meseca in dneva, začetni in končni čas posnetka z navedbo ure, minute ter sekunde posnetka ter ime formata, v katerem je posnetek zapisan, in sicer na način: ime_datum(llll.mm.dd)_začetek(uu:mm:ss)_konec(uu:mm:ss).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov kot tistih, ki so navedeni v opremi posnetka. Izdajatelj je dolžan voditi seznam shranjenih datotek za zadnjih 30 dni predvajanega programa.
(3)
Posnetek radijskega programa iz prejšnjih odstavkov mora biti zapisan s sledečo kakovostjo:
-
stereo: MP3 vsaj 96 kbit/s ali AAC vsaj 64 kbit/s;
-
mono: MP3 vsaj 56 kbit/s ali AAC vsaj 48 kbit/s;
-
vzorčenje: vsaj 44.1 kHz.
(podatki o predvajanem radijskem programu)
(1)
Izdajatelji radijskih programov so za potrebe izvajanja nadzora agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Izdajatelji so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 14. do 22. člena, 24. in 25. člena tega splošnega akta in jih opredeliti skladno s klasifikacijo iz tega splošnega akta.
(2)
Izdajatelji, za katere zakon, ki ureja medije, določa obveznost doseganja deleža predvajane slovenske glasbe oziroma glasbene produkcije slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev v radijskih programih, so dolžni voditi tudi podatke o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 14. do 21. člena tega splošnega akta.
(3)
Predvajanim vsebinam iz 14. do 21. člena tega splošnega akta je treba določiti naslednje spremenljivke: datum, začetek, konec, trajanje, naslov, zvrst, produkcijo in predvajanje.
(4)
Vsebinam iz 22., 24. in 25. člena tega splošnega akta je treba določiti naslednje spremenljivke: datum predvajanja, začetek, naslov, navedbo ali gre za slovensko skladbo ali tujo, in trajanje.
(5)
Izdajatelji morajo hraniti tudi podatek o obsegu dnevnega oddajnega časa za vsak dan predvajanega programa v urah, minutah in sekundah (v uu:mm:ss).
2. oddelek
Posnetki in podatki o televizijskih programih
(tehnične značilnosti in oprema posnetkov)
(1)
Izdajatelj televizijskega programa mora shranjevati posnetke vsakega posameznega dneva predvajanega programa z vsemi objavljenimi programskimi, neprogramskimi in ostalimi vsebinami, kakor so bile predvajane v 24 urah od 0. do 24. ure na digitalnem nosilcu podatkov. Če posnetka zaradi dolžine trajanja ali drugih razlogov ni mogoče zapisati v eno datoteko, je lahko zapisan v več datotekah, od katerih mora vsaka z izjemo zadnje vsebovati najmanj eno uro posnetka predvajanega programa. V tem primeru si morajo posnetki predvajanega programa časovno slediti brez prekinitve na sekundo natančno.
(2)
Posnetek za vsak posamezni dan oziroma za vsako posamezno uro predvajanega programa mora biti opremljen z naslednjimi podatki: ime programa, datum posnetka z navedbo leta, meseca in dneva, začetni in končni čas posnetka z navedbo ure, minute ter sekunde posnetka ter ime formata v katerem je posnetek zapisan, in sicer na način: ime_datum(llll.mm.dd)_začetek(uu:mm:ss)_konec(uu:mm:ss).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov, kot tistih, ki so navedeni v opremi posnetka. Izdajatelj je dolžan voditi seznam shranjenih datotek za zadnjih šest mesecev predvajanega programa.
(3)
Posnetek televizijskega programa iz prejšnjih odstavkov mora biti zapisan s sledečo kakovostjo:
-
video kodek: MPEG4, MKV,TS, MOV, DivX ali Xvid;
-
bitna hitrost za video: 8Mbit/s ali več;
-
razločljivost slike: vsaj 1920x1080 pik;
-
število slik v sekundi: vsaj 24;
-
na posnetku morajo biti jasno vidni vsi elementi slike (na primer besedilo, napisi, znaki), ki so bili vidni v izvornem posnetku;
-
noben del posnetka/slike ne sme manjkati (na primer posnetek formata 16:9 je lahko zapisan v formatu 4:3 s črnim robom, ne sme pa biti porezan v format 4:3, kar velja enako tudi za drugačne formate zapisa).
(podatki o predvajanem televizijskem programu)
(1)
Izdajatelji televizijskih programov so za potrebe izvajanja nadzora agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Izdajatelji so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 14. do 22. člena, 24. in 25. člena tega splošnega akta in jih opredeljevati skladno s klasifikacijo vsebin iz tega splošnega akta.
(2)
Izdajatelji, za katere zakon, ki ureja medije določa obveznost doseganja deleža predvajane slovenske glasbe v televizijskih programih, so dolžni voditi tudi podatke o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 14. do 21. člena tega splošnega akta.
(3)
Predvajanim vsebinam iz 14. do 21. člena tega splošnega akta je treba določiti naslednje spremenljivke: datum, začetek, konec, trajanje, naslov, zvrst, produkcija, predvajanje, producent, slovensko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov in evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih. V 1. in 2. televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija je treba določiti tudi spremenljivko slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov.
(4)
Vsebinam iz 22., 24. in 25. člena tega splošnega akta se določi le datum predvajanja, začetek, konec, trajanje in zvrst.
(5)
Izdajatelji morajo hraniti tudi podatek o obsegu dnevnega oddajnega časa za vsak dan predvajanega programa v urah, minutah in sekundah (v uu:mm:ss).
3. oddelek
Posnetki in podatki o avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo
(tehnične značilnosti in oprema posnetkov)
(1)
Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo mora hraniti posnetek vsake posamezne ponujene programske, oglaševalske ali druge vsebine v eni datoteki na digitalnem nosilcu podatkov. Če posnetka zaradi dolžine trajanja ali drugih razlogov ni mogoče zapisati v eno datoteko, je lahko zapisan v več datotekah, od katerih mora vsaka z izjemo zadnje vsebovati najmanj eno uro posnetka ponujene programske vsebine. V tem primeru si morajo posnetki ponujene programske vsebine časovno slediti brez prekinitve na sekundo natančno.
(2)
Vsak posamezni posnetek ponujene programske ali druge vsebine mora biti opremljen z naslednjimi podatki: ime ponudnika avdiovizualne medijske storitve, naslov vsebine, datum, ko je bila vsebina prvič ponujena (z navedbo leta, meseca in dneva), zaporedno številko datoteke, v primeru, ko je zapisana v več datotekah, in ime formata, v katerem je posnetek zapisan, in sicer na način: ponudnik_naslov_datum(llll.mm.dd)_zap.št.(###).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov, kot tistih, ki so navedeni v opremi posnetka. Ponudnik je dolžan voditi seznam shranjenih datotek šest mesecev od zadnje ponudbe za ogled.
(3)
Posnetek iz prejšnjih odstavkov mora biti zapisan v identični obliki, kot je bila vsebina ponujena uporabnikom. Če ni zapisan v taki obliki, pa mora biti zapisan v kakovosti:video kodek: MPEG4, MKV,TS, MOV, DivX ali Xvid;
-
bitna hitrost za video: 8Mbit/s ali več;
-
razločljivost slike: vsaj 1920x1080 pik;
-
število slik v sekundi: vsaj 24;
-
na posnetku morajo biti jasno vidni vsi elementi slike (na primer besedilo, napisi, znaki), ki so bili vidni v izvornem posnetku;
-
noben del posnetka/slike ne sme manjkati (na primer posnetek formata 16:9 je lahko zapisan v formatu 4:3 s črnim robom, ne sme pa biti porezan v format 4:3, kar velja enako tudi za drugačne formate zapisa).
(podatki o ponujenih vsebinah za ogled)
(1)
Ponudniki so za potrebe izvajanja nadzora agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Ponudniki so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 14. do 21. člena tega splošnega akta in jih opredeljevati skladno s klasifikacijo vsebin iz tega akta.
(2)
Podatkov o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 14. do 21. člena tega splošnega akta ponudnikom ni treba voditi.
(3)
Vsaki vsebini, ki je bila na voljo za ogled, je treba določiti naslednje spremenljivke: datum od, datum do, naslov, trajanje, zvrst, producent, slovensko avdiovizualno delo in evropsko avdiovizualno delo.
4. oddelek
Posnetki vsebin storitev platform za izmenjavo videov
(tehnične značilnosti in oprema posnetkov)
(1)
Ponudnik storitev platform za izmenjavo videov mora hraniti posnetke vsake posamezne ponujene programske, oglaševalske ali druge vsebine na digitalnem nosilcu podatkov.
(2)
Ime datoteke za vsak posamezni posnetek ponujene programske ali druge vsebine mora vsebovati ime ponudnika platforme za izmenjavo videov, naslov vsebine, datum, ko je bila vsebina prvič ponujena na ogled (z navedbo leta, meseca in dneva).
(drugi podatki)
Ponudniki storitev platform za izmenjavo videov so za potrebe izvajanja nadzora agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi pravila iz 38.b člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, splošne pogoje in izjavo iz 38.č člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.
IV. POGLAVJE
KLASIFIKACIJA VSEBIN
(splošno)
(1)
Agencija, izdajatelji radijskih programov in ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev uporabljajo klasifikacijo vsebin, kot je določena v tem splošnem aktu. Klasifikacija se uporablja za hrambo podatkov in v postopkih ugotavljanja izpolnjevanja zahtev in omejitev, ki veljajo za radijske programe in za avdiovizualne medijske storitve v skladu z zakonom, ki ureja medije in zakonom, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.