TFL Vsebine / TFLGlasnik

Sonja Šmuc:
Da, ko vidiš, da je ljudem, ki so uspeli z lastnim delom in se prebili med najuspešnejše Slovence, tako mar, kako je drugim, si lahko samo vesel in zadovoljen. Na srečo je takih ljudi v Sloveniji kar nekaj in še bolje bo, ko jih bo še več. Boštjan Bandelj velikokrat pove znani kitajski pregovor: če si lačen in ti nekdo da ribo, te reši za tisti dan, če te pa nauči ribarjenja, te reši za celo življenje. In na tak način pristopamo tudi pri Inštitutu Razvojnik. Vsem nam je izjemno mar, v kakšni državi živimo, kako je z blaginjo in kako je z dobrobitjo ljudi, ki sestavljamo našo Slovenijo. Vsi verjamemo v izjemen potencial, ki ga imamo. In nas boli, ker ga ne izkoristimo tako, kot bi ga lahko. V Sloveniji ne manjka idej in ne manjka analiz. Manjka predvsem sistemska izvedba in dolgoročna osredotočenost na razvojne prioritete. Zato je nastal Inštitut Razvojnik – da s podatki, primerjavami najboljših praks in konkretnimi predlogi pomaga sprejemati boljše razvojne odločitve.

Verjamemo, da lahko že s tem, ko skupaj združimo razmišljanja in poglede, ogromno prispevamo k temu, da se stvari - torej zakonodaja, pravila, institucije - postavijo na pravo mesto. Ker ko bodo prav ukrojene, bodo tudi rezultati taki, kot si jih želimo. Zato smo za Inštitut Razvojnik izbrali moto, da dobre odločitve gradijo boljše življenje in k temu želimo prispevati tudi mi.

TFL Glasnik:
Kakšno je operativno delovanje Razvojnika? Določili ste šest področij, kako pa bodo te ideje prišle v prakso, saj jih vendarle mora nekdo sprejeti. Vlada, recimo. Kako bo pravzaprav cel ta proces potekal, da vam ne bodo očitali, da je spet nekdo v ozadju? Res hočete nekaj dobrega, ampak kako to v praksi izpeljati, da boste pravzaprav neodvisni in da vas bo zares kdo slišal.

Sonja Šmuc:
Naša največja zaščita pred kakršnim koli vplivom je popolna transparentnost. Analize, metodologije in ključni podatki bodo javno dostopni. Želimo, da ljudje presojajo naše predloge po kakovosti argumentov in ne po tem, kdo jih je predlagal.

Velika prednost našega mislišča je v neodvisnosti. Inštitut financirata Jure Knez in Boštjan Bandelj, ki se pred zagonom tega projekta niti nista osebno poznala. Ko smo ugotovili, da oba razmišljata, da Slovenija potrebuje think tank (možganski trust, op.a),  ki bo z analitiko prispeval k sprejemanju boljših razvojnih odločitev, so se moči hitro združile. Tako je prišlo do ustanovitve z zelo jasnim ciljem, da želimo Sloveniji ponuditi močno analitiko.

Ugotavljamo namreč, da v Sloveniji o premalo stvareh debatiramo na podlagi dejstev, na podlagi številk in analiz. Zelo hitro opletamo z osebnimi mnenji. Mislimo, da osebna mnenja zrcalijo celotno družbo in da tudi drugi mislijo, da bi stvari morale biti urejene tako, kot mislimo sami, pa pogosto preprosto ni tako. Številke in analize niso vse, ampak v prostoru, kjer je tega premalo, je nujno dati dejstvom njihovo težo in vrednost; šele potem bodo debate o zahtevnih družbenih vprašanjih res kakovostne.

Prepričani smo, da je treznega razmišljanja, ki je podkrepljeno s številkami in dejstvi, v Sloveniji premalo in da to posledično vpliva na to, da sprejemamo zakone, odloke in ukrepe, ki niso premišljeni, s katerimi imamo težave in jih moramo včasih že v roku šestih mesecev ponovno spreminjati. To ustvarja ogromno nestabilnosti, vsaka vlada pa potem, ko pride na novo, izbriše, kar je prejšnja naredila. Zato se v Sloveniji ne moremo uspešno razvijati naprej. Če pa bi se dogovorili, da bomo sprejeli, da ima vsak lahko svoj pogled na razvoj, pri sprejemanju odločitev pa se bo izhajalo iz dejstev, ne pa osebnih ali ideoloških mnenj, ne bi bilo razlogov, da se radira za nazaj, ampak bi se lahko gradilo naprej.

Kako mislimo to doseči? Ne jemljemo na naša ramena, da moramo spremeniti Slovenijo, ker nihče od nas ni politično kandidiral in ni šel v parlament. Torej je to pravica, breme in dolžnost ljudi, ki so se odločili za to. Mi pa jim želimo biti v čim večjo oporo, da bodo lahko, ko se bodo odločali o ukrepih in zakonih, te sprejemali mnogo bolje informirani in z boljšim razumevanjem celotne slike. Odločevalcem želimo pomagati, da bodo sprejemali dobre odločitve, ki bodo pomagale Slovencem, da bomo imeli vsi boljše življenje.

TFL Glasnik:
Vi ste to potem definirali tako, da ste opredelili nekih šest ključnih področij, katerim se boste posvetili: energetika, gospodarstvo, izobraževanje, pravo in javna uprava, pa zdravstvo. In zdaj se boste z vsakim posebej ukvarjali, se poglobili v številke, v analize in verjetno prišli do nekih predlogov. Zdaj pa, kako bo to še vedno delovalo? Ne, to boste potem predlagali ali vladi; kaj bodo rekla druga združenja. Pa sindikati na drugi strani, ker verjamem, da bodo vaši predlogi, reciva, nevtralni do dela in kapitala. Mene zanima opus, ta modus operandi, saj smo v Sloveniji zelo nagnjeni k nekemu etiketiranju. Kako boste zadržali to svojo nevtralnost.

Sonja Šmuc:
Šest področij smo izbrali zato, ker se prav na njih odloča o dolgoročni konkurenčnosti države – od davčnega sistema in pravne države do izobraževanja, zdravstva in energetike. Če želimo višjo blaginjo, morajo ti sistemi delovati usklajeno.

Smo še zelo nov think tank, tako da se bomo učili sproti. Imamo neko idejo, kako bi lahko stvari peljali, ampak ni rečeno, da se bo praksa z nami strinjala. Zato bomo hodili postopno - reko bomo prečkali tako, da bomo stopili na en kamen in preverili, če je ta stabilen, potem pa stopili na naslednjega in tako dokler ne pridemo na drugi breg. Najbolj se želimo ukvarjati z analitiko. A analitika nič ne koristi, če jo obdržiš pri sebi, če ne pride do ljudi. Zato razvijamo tudi način komunikacije, s katerim bi prodrli do čim širšega kroga ljudi in jim tako dali možnost, da svoje mnenje oblikujejo na podlagi boljšega razumevanja zahtevnih tem, ki pogosto polarizirajo in paralizirajo družbo. Naš cilj torej ni samo komuniciranje z odločevalci, o čemer sva govorili prej, ampak da čim več tem oblikujemo tako, da so jasno razumljive vsakomur v Sloveniji. Verjamemo, da so ljudje mnogo manj ideološko naravnani, kot je to videti v času volitev, večina je praktičnih in ima razvito zdravo kmečko pamet - le priložnost, da vidijo neko vprašanje prikazano neodvisno z več različnih zornih kotov, morajo dobiti.

Če bomo uspešni, bomo Slovenci pri kakšni pomembni temi vendarle začeli spreminjati mišljenje. Ko se bo to odrazilo v premiku javnega mnenja, bodo temu sledili tudi politiki. Če povem na primeru razvojne kapice. Ta denimo zelo polarizira našo družbo. En del politike jo je ožigosal kot pomoč bogatim, s čimer je tak ukrep takoj negativno sprejet, pa čeprav se je v svetu z razlogom uveljavila kot pomemben element konkurenčnosti države. Zakaj bi bila dobra za Slovenijo in pri kateri višini? To je denimo tema, s katero se trenutno veliko ukvarjamo. Razvojna kapica razbremenjuje del zaposlenih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, ampak njeno bistvo je v tem, da ima mnoge multiplikativne učinke, ki koristijo mnogim drugim ljudem. Problem Slovenije je v tem, da imamo premalo visoko sposobnih kadrov; potrebujemo jih bistveno več, da bi bolj rasli po dodani vrednosti. Tako tudi plače vseh zaposlenih, razen minimalne, ki se ureja z zakonom, ne morejo toliko odskočiti, kolikor bi, če bi dvignili dodano vrednost. Cilj Slovenije bi morala biti čim višja dodana vrednost, da lahko dvignemo življenjski standard in ohranimo socialne dobrine. Vsak ukrep, ki pelje v to smer (med njimi je tudi razvojna kapica), je v našo splošno družbeno korist. Skratka, če nam bo uspelo recimo take teme nekoliko bolj razširiti v širši javnosti, potem bodo tudi politiki lažje prisluhnili in naredili zdravorazumske odločitve, ne pa ideoloških.

TFL Glasnik:
Zdaj ste mi odgovorili. V bistvu gre za neke vrste, bomo rekli, najširše izobraževanje ljudi.

Sonja Šmuc:
Da. No, slonimo na štirih načelih: neodvisnosti, analitiki, liberalnem pogledu na svet in jasni, transparentni komunikaciji. Tudi raziskave, ki jih bomo delali ali naročali, bomo dali v osnovnih številkah po open source načelu, da bo lahko, kdor bo želel, videl čisto vse podatke, ki jih imamo. V ozadju ne bo ničesar skritega.

TFL Glasnik:
Super, saj je prvi projekt tako rekoč že narejen, to je spremljanje oziroma napovedovanje in simulacija proračuna. Seveda je še veliko drugih področij, eno je pravni sistem, drugo, recimo, gospodarstvo in tako naprej. V tem trenutku lahko rečeva, da vabite pravzaprav k sodelovanju tudi vse dobre uspešne firme ali pa take deležnike, ki se s posameznimi področji ukvarjajo in lahko prispevajo tovrstne informacije, nevtralne aplikacije kakorkoli, da bi pravzaprav bilo potem ozaveščanje Slovencev o Sloveniji res dobro. Če poenostaviva.

Sonja Šmuc:
Ne želimo govoriti samo z odločevalci. Pomembno je, da kompleksne teme približamo tudi širši javnosti. Bolj ko ljudje razumejo posledice razvojnih odločitev, bolj kakovostna je lahko javna razprava.

V letošnjem letu smo se osredotočili prav na davčni in pravni sistem. Imamo šest področij, z vsakim se ukvarjamo, ampak večino energije bomo v prvem letu usmerili v davčni in pravni sistem. Dodali bomo pa vedno nove tematike, ker nas bolj kot ne vse zanima in se nam zdi, da je povsod možno nekaj izboljšati. Včasih lahko že majhno izboljšanje naredi veliko razliko. Tekli bomo tako hitro, kot nam bodo noge dovolile. Vabimo ljudi, ki tudi sami vidijo, kje jih čevelj žuli, da se nam javijo na institut@razvojnik.si in nam pošljejo svoj predlog. Ampak nima smisla pošiljati samo težavo. Kdor ima težavo, ima običajno tudi idejo, kako bi jo bilo moč rešiti ali kako so tak problem rešili v tujini. Nabor takih idej se že polni in ko pridemo na posamezno področje, bomo odprli te predloge, ki smo jih dobili in se jih lotili po naših najboljših močeh.

TFL Glasnik:
Nabor dobrih praks. Bi mogoče še kaj dodali k temu.

Sonja Šmuc:
Izredno se veselim odziva ljudi o tem, kaj je po njihovem dobro za Slovenijo. Nekateri ukrepi imajo zagotovo lahko zelo hiter učinek, nekatere pa moramo narediti zato, da bodo naši otroci bolje živeli, da bo Slovenija bolj odporna in varna.

TFL Glasnik:
In ob koncu še, kako je nastala ta aplikacija znotraj projekta Razvojnik, in sicer aplikacija za spremljanje in simulacijo slovenskega proračuna. Pojasnil nam ga je analitik Benjamin Topolko.

Benjamin Topolko:
Uvodoma bi samo pojasnil, da proračun že danes lahko sproti spremljamo na spletnih straneh Ministrstva za finance. Naše orodje je simulacijsko, simulira učinke naših odločitev na prihodkovni in odhodkovni ravni proračuna v letu 2030. Njegov namen je prikazati, kaj se bo zgodilo z javnimi financami, če spreminjamo višino DDV, splošne olajšave, uvedemo razvojno kapico, spremenimo postavke dohodninskih razredov in podobno. Ob tem pa lahko upravljamo tudi z višino odhodkov iz proračuna.

Izhodiščni izziv je bil zelo preprost: v Sloveniji se veliko pogovarjamo o davčnih reformah, znižanju ali zvišanju davkov, razvojni kapici in javni porabi, vendar se redko zelo jasno, s številkami pokaže, kakšne posledice imajo te odločitve na prihodke države, primanjkljaj in dolg. Pri pripravi orodja je zelo pomembno delo opravil dr. Janez Šušteršič, predvsem pri metodologiji, zbiranju podatkov in izračunih. To je bila izjemno zahtevna naloga. Nato smo skupaj s programerji in interno ekipo Razvojnika to pretvorili v interaktivno spletno orodje, ki je uporabno vsem in bolj prijazno tudi za širšo javnost.

Ob tem je pa na voljo tudi lokalna uporaba v excel dokumentu, ki temelji na osnovnih izračunih dr. Šušteršiča. Ta je primeren za naprednejše uporabnike, z njim pa sledimo svoji usmeritvi, da so vse vsebine »open source«.

Naš cilj ni bil narediti popolnega modela, ampak dovolj dober, pregleden in razumljiv približek, da lahko vsak uporabnik vidi osnovno logiko javnih financ: če nekje znižaš prihodke ali povečaš izdatke, se to nekje pozna. Orodje tako pomaga razumeti, da ima vsaka odločitev svojo fiskalno posledico.

TFL Glasnik:
Zelo privlačno za vsakega, kot ste rekli, laika. Jaz, denimo, rečem, da bom splošno stopnjo DDV iz 22 znižala na 19, in se potem hitro vse preračuna v prihodkih države. Seveda jih je toliko manj in seveda lahko tvegamo izgubo. To bi lahko uporabljali že srednješolci, da bi razumeli, kako pravzaprav država funkcionira. In to je ta lepota enostavnosti tega projekta.

Benjamin Topolko:
Da, absolutno. Ena od pomembnih funkcij orodja je izobraževalna. Zato bi bilo zelo koristno, če bi se takšno poenostavljeno orodje uporabljalo tudi v šolah in fakultetah ali pri javnih razpravah. Ne zato, da bi vsi postali strokovnjaki za javne finance, ampak da bi bolje razumeli osnovno logiko: od kod pride denar, kam gre in kaj pomeni, če posamezne postavke spremenimo. Uporabnik lahko spremeni stopnjo DDV in takoj vidi, kaj se zgodi s prihodki, primanjkljajem in dolgom. To je zelo plastičen način predstavitve javnih financ, ki so drugače zelo tehnične in jih dobro razume le peščica ljudi. Mi smo ta sistem želeli narediti manj abstrakten.

TFL Glasnik:
Trenutno imate v orodju predlog dr. Šušteršiča, pa izračune Ivana Simiča in me zanima, ali boste to potem sproti posodabljali, če bo prišlo do kakršnih koli sprememb - kar zagotovo bo.

Benjamin Topolko:
Da. Orodje razumemo kot živ projekt, ne kot enkratno objavo. Po objavi orodja je SURS objavil podatke o izdatkih in prihodkih države v letu 2025. Ti podatki kažejo, da je bilo naraščanje izdatkov države in povečanje primanjkljaja v letu 2025 še višje, kot je pokazal scenarij obstoječega trenda v orodju. Naslednja večja posodobitev vhodnih podatkov bo tako v naslednjem letu.

Prednastavljeni scenariji so namenjeni predvsem lažjemu začetku uporabe. Uporabnik lahko vidi, kako bi približno delovali nekateri že znani predlogi, nato pa jih lahko tudi sam spremeni. Orodje ni namenjeno temu, da bi promoviralo en sam predlog, ampak da omogoča primerjavo različnih odločitev in njihovih posledic.

V bližnji prihodnosti želimo orodje nadgrajevati predvsem z vidika uporabniške izkušnje. Ena od naslednjih idej je, da bi uporabnik poleg učinkov na državni proračun videl tudi učinke na svojo plačo. Prav tako bo v kratkem omogočeno shranjevanje scenarijev in deljenje svojih simulacij z drugimi.

TFL Glasnik:
Potem bo to lahko njihovo orodje za spremljanje lastnih rezultatov?

Benjamin Topolko:
Če država napove davčno reformo, lahko uporabnik v orodju preveri, kaj takšna sprememba v grobem pomeni za prihodke, primanjkljaj in dolg. Če se napove znižanje izdatkov na določenem področju, lahko vidi, kako to vpliva na dolgoročno fiskalno sliko.

Največja vrednost je v tem, da lahko večji del javnosti kot doslej konkretne predloge testira s številkami. Če povzamem, to ni orodje za nadzor proračuna, ampak za boljše razumevanje ter bolj transparentno in odgovorno razpravo o javnih financah.