TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

- v I. točki tako, da se tožbeni zahtevek zavrne v delu, ko tožnik zahteva ugotovitev njegove lastninske pravice na parc. št. 145/12 in 145/11, k. o. X,

- v III. točki tako, da je tožnik dolžan v 15 dneh tožencu povrniti pravdne stroške 506,84 EUR, če zamudi, od šestnajstega dne z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. V preostalem delu (v I. točki glede ugotovitve tožnikove lastninske pravice na parc. št. 145/10, k. o. X, in v II. točki), se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v tem delu potrdi.

III. Tožnik je dolžan v 15 dneh tožencu povrniti 536,55 EUR pritožbenih stroškov, če zamudi, od šestnajstega dne z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ker od leta 1986 dalje tožnik ni mogel biti v dobri veri glede zemljišča, ki presega tisto, za kar je bilo v pravdi P 23/87 (prej P 57/86) kot predhodno vprašanje ugotovljeno, da je priposestvoval, je nepomembno za odločitev, kdo je kosil travnati del zemljišča: tožnikova morebitna košnja namreč ne pomeni njegove dobre vere, da je lastnik travnatega dela zemljišča. Enako velja za današnje uživanje celotnega zemljišča ter tudi za nesporni dejstvi, da je toženec tožniku že po letu 1986 pomagal pri betoniranju opornega zidu za vrt in da je posadil ciprese okrog zemljišča, ki ga je izvedenec odmeril do točke C3. Ker takrat ni bil več v dobri veri, samo posest ne more privesti do priposestvovanja.