TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Tretji odstavek 189. člena ZIZ določa, da ko je dražba končana, sodišče ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina, šesti odstavek istega člena pa, da o domiku nepremičnine izda sodišče sklep, ki ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe. Zoper sklep o domiku ni pritožbe. Nepravilnosti pri dražbi se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Zakonski določbi s tem nalagata obveznost sodišču izdati sklep o domiku po končani dražbi, pri čemer pa zakon ne določa natančnega roka, do katerega je potrebno izdati sklep, vsekakor pa pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Bistvo izdaje sklepa o domiku je torej seznanitev strank in ponudnika o dani najugodnejši ponudbi, pri čemer pa ne vzdržijo pritožbene trditve, da v primeru, ko sodišče ne izda sklepa o domiku, rok za plačilo kupnine še ni mogel začeti teči.

Dolžnost sodišča je, da izda sklep o domiku, kar pa se v konkretnem primeru ni zgodilo.

Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (v nadaljevanju Pravilnik, veljaven od 7. 1. 2021 do 7. 3. 2026, torej v času izdaje izpodbijanega sklepa) v tretjem odstavku 12. člena določa, da je tekom spletne javne dražbe dražitelj znotraj sistema portala e-dražbe seznanjen z vsakokratno najboljšo ponudbo in s tem, ali je njegova ponudba najboljša, v 14. členu pa, da se po končani spletni javni dražbi samodejno izdela poročilo o poteku dražbe, ki je dražiteljem znotraj sistema portala e-dražbe na voljo v anonimizirani obliki, urednikom objave pa v neanonimizirani obliki. Enako določa tudi trenutno veljaven Pravilnik (Uradni list RS št. 13-502/2026, ki je v uporabi od 7. 3. 2026 v tretjem odstavku 13. člena ter v 16. členu). Kupec je bil v konkretnem primeru seznanjen s tem, da je bila njegova ponudba najugodnejša, in sicer v višini 61.875,00 EUR, nasprotnega v pritožbi niti ne zatrjuje, to pa potrjuje tudi plačilo kupnine dne 6. 11. 2025 v višini 50.500,00 EUR, kar predstavlja 98% od celotne kupnine in to kljub neizdaji sklepa o domiku. Ravno plačilo kupnine v višini 50.500,00 EUR potrjuje kupčevo gotovost, da je bila njegova ponudba na spletni javni dražbi najugodnejša in odpravlja kakršenkoli dvom o tem, da ni bil prepričan, da je ravno on najugodnejši ponudnik. Nasprotno, če kupnina sploh ne bi bila (niti delno) plačana, bi se lahko vzpostavil dvom, ali je bil najboljši ponudnik seznanjen z dano najugodnejšo ponudbo. Kupec pa tudi ne pojasni, zakaj je pretežni del kupnine plačal v roku kljub neizdaji sklepa o domiku in v pritožbi zatrjevani negotovosti. Zato opustitev izdaje sklepa o domiku ni vplivala na izdajo izpodbijanega sklepa, ki je spletno javno dražbo dne 9. 10. 2025 razveljavilo zaradi nepravočasnega celotnega plačila kupnine.