TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, tako da se sodba delno spremeni tako, da se izpodbijana III. točka izreka glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo na delovno mesto poslovodja II v OE A. in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, to je od 29. 1. 2015 dalje do vnovičnega nastopa dela priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter ji za to obdobje obračunati vsakomesečno bruto plačo v znesku 1.006,91 EUR, ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezni neto znesek, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. v mesecu dalje do plačila.

V presežku (glede izplačila neto zneska nadomestila plače za obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 630,00 EUR ter vpisa manjkajoče delovne dobe za čas trajanja nezakonite odsotnosti z dela v delovno knjižico) pa se tožbeni zahtevek zavrne.“

II. V preostanku se pritožba zavrne in se sodba v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Možnost izvajanja dokazov po uradni dolžnosti stranke ne razbremeni dolžnosti predlaganja dokazov. Le v primeru, da sodišče po izvedbi dokazov strank ne bi moglo ugotoviti pravnopomembnih dejstev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti (sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 124/2015). Zmotno je stališče tožene stranke, da je podana bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo (ex offo) dokaza z zaslišanjem priče, glede katerega je tožeča stranka pred tem dokazni predlog umaknila, tožena stranka pa sama takega dokaznega predloga ni predlagala. V takem primeru sodišče ni dolžno sanirati posledic pravdne pasivnosti tožene stranke.