TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. v zvezi z II. točko izreka in v IV. točki izreka spremeni tako, da sedaj na novo glasi:

   "II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške zdravljenja v višini 1.338,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 10. 1. 2024 dalje do plačila v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

   III. Kar zahteva tožeča stranka več (to je znesek 1.483,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2023 do plačila in zakonske zamudne obresti za čas od 26. 10. 2023 do 9. 1. 2024 od zneska 1.338,28 EUR) se zavrne.

   IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom."

2. V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta ter se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Nadstandardna leča (monofokalna leča s podaljšanim žariščem), ki jo je prejela tožnica na Hrvaškem, ne odpravi zgolj bolezenskega stanja (sive mrene), temveč hkrati korigira tudi astigmatizem. Vendar takšen poseg ne vpliva na obstoj osnovne pravice do zdravljenja bolezni (torej pravice do operacije sive mrene) in posledično tudi ne na pravico do povračila stroškov zdravljenja v obsegu, ki ga določa 44.c člen ZZVZZ. Nadstandardni del storitve, ki presega medicinsko zdravljenje bolezni, pa ostaja v breme zavarovanca.

Do zamude zavoda pri izpolnitvi denarne obveznosti ne more priti, dokler ni izdana dokončna in izvršljiva odločba. Zavarovanec mora za priznanje pravice vložiti zahtevo, zavod pa ima na podlagi 222. člena ZUP zakonski rok dveh mesecev za odločitev. Zato v primeru, ko sodišče v sodnem postopku odpravi upravne odločbe zavoda in zavarovancu prizna pravico za nazaj, zamuda nastopi v trenutku, ko bi prvostopenjska odločba zavoda (če bi bila pravilna) postala izvršljiva. Toženec zato ni prišel v zamudo šele z vložitvijo tožbe kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje, niti ne že z vložitvijo zahteve kot trdi tožnica. Toženec je prišel v zamudo 10. 1. 2024, ker je takrat iztekel dvomesečni rok za izdajo odločbe (222. člen ZUP) in 15 dnevni rok za vložitev pritožbe (235. člen ZUP).