TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo sporno stanovanje opredeljeno z najemno pogodbo kot službeno, da je bilo oddano tožniku le v začasno uporabo, da je bilo stanovanje kot službeno opredeljeno tudi s samoupravnim splošnim aktom toženke, da je bila najemna pogodba sklenjena na podlagi določb 40. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (dalje ZSR) in da je bil tožnik z vsemi temi okolnostmi seznanjen že od podpisa najemne pogodbe 30.3.1989 dalje, to je od vsega začetka. Pogodba je bila časovno omejena in navaja tudi funkcionalno povezavo med tožnikovimi delovnimi zadolžitvami in stanovanjem, ki mu je bilo dodeljeno. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da je sporno stanovanje službeno in da je bilo tožniku dodeljeno v začasno uporabo kot službeno stanovanje, v smislu določb 40. člena ZSR, ki je veljal v času dodelitve tega stanovanja. Na takih stanovanjih so delavci - najemniki lahko pridobili zgolj pravico do začasne uporabe stanovanja in ne stanovanjske pravice, to je statusa imetnika stanovanjske pravice.