TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba v II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 476,29 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od 16. dne po prejemu sodbe dalje do plačila.

Povsem jasno je, da izpolnitve obveznosti med gospodarskimi subjekti, razen izjemoma, ne potekajo istočasno, tako ena od strank najprej izpolni svojo obveznost, druga (običajno je to plačilo) pa kasneje. Sočasnost izpolnitve ne pomeni le dejanske istočasnosti izpolnitve, temveč tudi izpolnitev v običajnem roku, torej roku, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med upnikom in (bodočim) stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika. V teh primerih torej gre za (pravno) sočasnost izpolnitve.

Ni pomembno, da bi tožeča stranka lahko zamenjala dobavitelja traku, saj bi lahko zamenjala tudi dobavitelja elektrike in telefonskih storitev. To, ali je dobavitelj zamenljiv, namreč ni pomembno, saj bi tudi ob zamenjavi dobavitelja samolepilnega traku tožeča stranka ta trak še vedno nujno potrebovala za svoje redno poslovanje.

Za izpodbijanje domneve o obstoju objektivnega elementa izpodbojnosti je pomemben le običajen rok izpolnitve. Neobičajen način izpolnitve je pomemben le za dokazovanje subjektivnega elementa izpodbojnosti. Sam način izpolnitve pa ne vpliva na rok izpolnitve, ki je bil pomemben v obravnavanem primeru. Zato med njima ni vzročno posledične povezave, ki jo skuša tožeča stranka vzpostaviti s pritožbenimi navedbami.