TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

• Pritožbi zagovornika obsojenega A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi:

  Kazen 3 (tri) mesece zapora, ki je bila obsojenemuA. A. izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K36582/2023 z dne 17. 3. 2025 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 36582/2023 z dne 27. 8. 2025, se na podlagi osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) izvrši tako, da obsojenec v obdobju 1 (enega) leta od izvršljivosti tega sklepa opravi delo v splošno korist, brez nadomestila, pri čemer se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela v splošno korist.

  V skladu z desetim odstavkom 86. člena KZ-1 se za čas opravljanja dela v splošno korist določi varstveno nadzorstvo, v okviru katerega bo Uprava Republike Slovenije za probacijo, Probacijska enota Murska Sobota nadzirala izvrševanje dela v splošno korist.

  Izvrševanje dela v splošno korist za obsojenca vodi in nadzoruje Probacijska enota Murska Sobota. Pri določitvi dela obsojencu v okviru razpoložljivih del pri izvajalcih sankcije se upošteva obsojenčevo strokovno znanje in sposobnosti, lahko pa tudi tiste njegove nujne interese glede neodložljivih družinskih, izobraževalnih ali poklicnih obveznosti, katerih neupoštevanje bi povzročilo težko popravljivo ali nepopravljivo škodo za uresničevanje teh obveznosti.

  Dogovor o začetku opravljanja dela v splošno korist, ki ga sklenejo obsojenec, izvajalec sankcije in Probacijska enota Murska Sobota, se šteje kot poziv za nastop kazni.

  Probacijska enota Murska Sobota obvesti sodišče prve stopnje, če obsojenec ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist. Če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela (enajsti odstavek 86. člena KZ-1).

Ker do sedaj edinkrat obsojeni A. A. . sedaj (v času odločanja o alternativni izvršitvi kazni zapora) v svojem bivanjskem okolju živi zgledno in odgovorno, pritožbeno sodišče ne zaznava nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja na prostosti ter ocenjuje, da mu gre (zaenkrat) vendarle zaupati, da nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist ne bo zlorabil. Takšen drugostopenjski zaključek narekujejo zlasti dejstvo dosedanje nekaznovanosti za delo zmožnega in sposobnega obsojenca, njegova osebnostna urejenost ter način življenja, ki se kaže v socializiranosti in integriranosti v okolico, kritično in odgovorno sprejemanje posledic pravnomočne obsodbe ter prizadevanje za izvršitev prostostno omejitvene kazni z neodplačnim delom na alternativni, splošno koristen način. Ob navedenem pa ne gre zanemariti niti dejstva, na katerega razumno opozarja tudi zagovornik, da je za prvo obsodbo A. A. celo okrožni državni tožilec kot primerno predlagal izrek pogojne obsodbe, torej (zgolj) kazensko sankcijo opominjevalne narave, kar samo še dodatno utrjuje prepričanje pritožbenega sodišča o smiselnosti in primernosti obsojenčevega opravljanja dela v splošno korist.