TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se odločba Agencije za energijo št. 451-2/2022/21 z dne 8. 7. 2022 odpravi ter se zadeva vrne Agenciji za energijo v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 25 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ustava v tretjem odstavku 153. člena določa, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti (torej tudi splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil) v skladu z ustavo in z zakoni. Iz te določbe med drugim izhaja, da nižji pravni akt v primeru, ko zakonodajalec opredeli okvir pooblastila za normativno urejanje, ne sme preseči tega pooblastila. To za obravnavani primer, ko gre za izvrševanje danega zakonskega (javnega) pooblastila, pomeni, da normodajalec s splošnim aktom (SONDSEE) ni smel preseči zakonsko opredeljenega okvira urejanja, moral pa je tudi upoštevati, da v skladu s 87. členom Ustave RS pravice in obveznosti oseb lahko določa samo zakon.

Tudi za SONDSEE je upoštevno navedeno stališče, še toliko bolj, ker je zakonodajalec z določbami EZ-1 dal pooblastilo za sprejem splošnega akta neoblastvenemu organu, ki je zato strogo vezan na izrecen obseg in vsebino javnega pooblastila. Pri tem pa bi že zakonodajalec moral določiti, kdaj šteje, da gre za neupravičen odjem in kakšni so iz tega izhajajoči ukrepi, ko gre za denarno obveznost odjemalca, v bistvenem pa tudi, kako (po katerih kriterijih) se bo ta obveznost ugotavljala.

V tej zadevi sodišče za SONDSEE ugotavlja, da za sporno ureditev obračunavanja porabljene električne energije in uporabe omrežja v SONDSEE v EZ-1 ni ustrezne pravne podlage. Te podlage ni v 144. členu EZ-1 in tudi ne v kateri od drugih določb EZ-1, ZOEE pa ob izdaji računa še ni veljal. Vsa ta vprašanja za sporno obdobje v celoti ureja SONDSEE, zato SONDSEE ne predstavlja zgolj konkretizacijo postopkov in kriterijev neupravičenega odjema, kar bi kot podzakonski akt edino lahko določal.