na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba II Cp 2554/2005 - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
22.6.2005
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba II Cp 2554/2005
INTERNA OZNAKA (*)
VSL50952
SENAT, SODNIK
SIMILARDOCS
VSL sodba in sklep I Cpg 1191/99 ^^^ VSM sodba in sklep I Cp 3062/2005 ^^^ VSK sodba I Cp 661/2004
INSTITUT VSRS
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
PODROČJE VSRS
obligacijsko pravo
IZREK
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (obsodilnem delu) potrdi
sodba sodišča prve stopnje.
sodba sodišča prve stopnje.
JEDRO
Določba 3. odstavka 281. člena ZOR uzakonja pravno fikcijo, da je pri
neodplačnih razpolaganjih dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem
škoduje upnikom. Na takšno razumevanje zakonske določbe kaže samo
besedilo navedene določbe, ki drugače kot predhodna določba 2.
odstavka istega člena uporablja besedici da "se šteje", da je dolžnik
vedel, da škoduje upnikom, in ne da se zgolj "domneva" (besedilo
drugega odstavka). Škodovalni namen je torej ob navedeni jezikovni in
sistemski razlagi izkazan po sili zakona in ga zato v pravdi ni
potrebno dokazovati oziroma obstoja te uzakonjene okoliščine na
drugi strani toženec tudi ne more izpodbiti. Zato se je sodišče prve
stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem ali je izkazan tudi
obdarovalčev škodovalni namen ob sklenitvi spornih darilnih pogodb, s
katerim je v korist drugotoženke razpolagal s svojimi nepremičninami.
neodplačnih razpolaganjih dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem
škoduje upnikom. Na takšno razumevanje zakonske določbe kaže samo
besedilo navedene določbe, ki drugače kot predhodna določba 2.
odstavka istega člena uporablja besedici da "se šteje", da je dolžnik
vedel, da škoduje upnikom, in ne da se zgolj "domneva" (besedilo
drugega odstavka). Škodovalni namen je torej ob navedeni jezikovni in
sistemski razlagi izkazan po sili zakona in ga zato v pravdi ni
potrebno dokazovati oziroma obstoja te uzakonjene okoliščine na
drugi strani toženec tudi ne more izpodbiti. Zato se je sodišče prve
stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem ali je izkazan tudi
obdarovalčev škodovalni namen ob sklenitvi spornih darilnih pogodb, s
katerim je v korist drugotoženke razpolagal s svojimi nepremičninami.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.