na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 50-1733/2024, stran 4739 DATUM OBJAVE: 17.6.2024
VELJAVNOST: od 2.7.2024 / UPORABA: od 1.9.2024
RS 50-1733/2024
1733. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22 in 158/22 – Zdoh-2AA in 71/23) in šestega odstavka 20. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24) minister za vzgojo in izobraževanje izdaja
P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
I. SPLOŠNA DOLOČBA
(vsebina pravilnika)
(1)
S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi za izvajanje programa osnovne šole.
(2)
Normativi in standardi obsegajo tedensko učno obveznost strokovnih delavcev, tedensko obveznost vzgojno-izobraževalnega dela ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin.
(3)
S tem pravilnikom se določijo tudi normativi in standardi za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, otrok Romov in otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov.
(4)
S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.
(izobrazba)
V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:
1.
osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;
2.
nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV;
3.
srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;
4.
srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;
5.
višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;
6.
visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;
7.
visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.
II. NORMATIVI IN STANDARDI
(učna obveznost učiteljev)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
-
22 ur za učitelje,
-
21 ur za učitelje slovenščine,
-
22 ur za učitelje, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ki je namenjena premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
-
25 ur za učitelje v razširjenem programu in bolnišničnih oddelkih,
-
30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)
(1)
Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:
-
učitelj, član predmetne komisije za matematiko, slovenščino in tuji jezik, za tri ure,
-
učitelj, član predmetne komisije za tretji razred, za tri ure,
-
učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za eno uro.
(2)
Ravnatelju osnovne šole in pomočniku ravnatelja osnovne šole, ki je član predmetne komisije, se tedenska obveznost ur vzgojno-izobraževalnega dela lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne na manj kot štiri ure pouka.
(3)
Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.
(drugi učitelj v 1. razredu)
(1)
Obseg ur pouka za drugega učitelja se določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:
-
15 do 23 učencev deset ur,
-
24 do 28 učencev 15 ur.
(2)
Obseg ur pouka za drugega učitelja v oddelku 1. razreda, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:
-
deset do 14 učencev 15 ur,
-
15 do 21 učencev 20 ur.
(3)
Drugi učitelj se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu desetih ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 12 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več razredov pa deset učencev.
(4)
Obseg ur pouka za drugega učitelja v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:
-
do osem učencev 10 ur,
-
devet do 13 učencev 15 ur,
-
14 in več učencev 20 ur.
(5)
V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre se drugi učitelj vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v oddelku 1. razreda 15 do 23 učencev.
(mentorstvo)
(1)
Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden.
(2)
Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden:
-
dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje;
-
tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.
(direktor, ravnatelj)
(1)
Osnovno šolo, ki ima v skladu z aktom o ustanovitvi oblikovane najmanj tri organizacijske enote, vodi direktor.
(2)
V osnovni šoli, ki ima v skladu z aktom o ustanovitvi oblikovani dve organizacijski enoti, opravlja funkcijo direktorja ravnatelj ene izmed njiju.
(tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela ravnatelja)
(1)
Ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v osnovnih šolah s petimi in več oddelki v okviru delovne obveznosti nima tedenske obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v osnovnih šolah s petimi in več oddelki v okviru delovne obveznosti poučuje do pet ur pouka predmetov obveznega programa na teden.
(3)
V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj osnovne šole in ravnatelj organizacijske enote v osnovnih šolah s štirimi ali manj oddelki predpisano tedensko obveznost ur vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z naslednjimi merili:
|
Število oddelkov
|
Vzgojno-izobraževalno delo
|
||
|
Ure pouka
|
Ure razširjenega programa
|
Ure drugega strokovnega dela
|
|
|
1
|
11
|
12
|
22
|
|
2
|
8
|
9
|
16
|
|
3
|
6
|
7
|
12
|
|
4
|
4
|
5
|
10
|
(4)
V obveznost ur pouka in razširjenega programa iz prejšnjega odstavka spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 42. člena tega pravilnika. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
(5)
Osnova za določitev obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela ravnatelja in ravnatelja organizacijske enote so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki ter oddelki predšolske vzgoje.
(6)
Če je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka tega člena, lahko ravnatelj in ravnatelj organizacijske enote v okviru delovne obveznosti poučuje še največ pet ur pouka predmetov obveznega programa na teden.
(7)
Število ur pouka iz drugega in šestega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.
(pomočnik ravnatelja)
(1)
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z desetimi oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 25 oddelkih, tretjega pa pri 40 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.
(2)
Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti predpisano tedensko obveznost ur vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z naslednjimi merili:
|
Število oddelkov
|
Vzgojno-izobraževalno delo
|
||||
|
1. pomočnik ravnatelja
|
2. pomočnik ravnatelja
|
3. pomočnik ravnatelja
|
Ure pouka
|
Ure razširjenega programa
|
Ure drugega strokovnega dela
|
|
10, 11
|
25, 26
|
40, 41
|
13
|
14
|
26
|
|
12, 13
|
27, 28
|
42, 43
|
12
|
13
|
24
|
|
14, 15
|
29, 30
|
44, 45
|
11
|
12
|
22
|
|
16, 17
|
31, 32
|
46, 47
|
10
|
11
|
20
|
|
18, 19
|
33, 34
|
48, 49
|
9
|
10
|
18
|
|
20
|
35
|
50
|
8
|
9
|
16
|
|
21
|
36
|
51
|
7
|
8
|
14
|
|
22
|
37
|
52
|
6
|
7
|
12
|
|
23
|
38
|
53
|
5
|
6
|
10
|
|
24
|
39
|
54
|
4
|
5
|
8
|
(3)
V obveznost ur pouka in ur razširjenega programa iz prejšnjega odstavka spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 42. člena tega pravilnika. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
(4)
Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur vzgojno-izobraževalnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 24 oddelkov.
(5)
V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 12 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova tedenska obveznost ur vzgojno-izobraževalnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:
|
Število oddelkov
|
Vzgojno-izobraževalno delo
|
||
|
Ure pouka
|
Ure razširjenega programa
|
Ure drugega strokovnega dela
|
|
|
12, 13
|
15
|
16
|
30
|
|
14, 15
|
14
|
15
|
28
|
|
16, 17
|
13
|
14
|
26
|
|
18, 19
|
12
|
13
|
24
|
|
20, 21
|
11
|
12
|
22
|
|
22
|
10
|
11
|
20
|
|
23
|
9
|
10
|
18
|
|
24
|
8
|
9
|
16
|
|
25
|
7
|
8
|
14
|
|
26
|
6
|
7
|
12
|
(6)
Če je izpolnjen pogoj iz drugega oziroma petega odstavka tega člena, lahko pomočnik ravnatelja v okviru delovne obveznosti poučuje še največ pet ur pouka predmetov obveznega programa na teden.
(7)
Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove tedenske obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela so čisti in kombinirani oddelki in bolnišnični oddelki.
(svetovalni delavec)
(1)
V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v osnovni šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu.
(2)
Osnovna šola dodatno sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca glede na število učencev v skladu z naslednjimi merili:
|
Število učencev
|
Delež delovnega mesta
|
|
do 200
|
0,15
|
|
201–350
|
0,30
|
|
351–500
|
0,45
|
|
nad 500
|
0,60
|
(3)
Skupni delež svetovalnega delavca ne sme biti manjši od 0,50 delovnega mesta.
(dodatni strokovni delavec za delo z učenci Romi)
(1)
V osnovni šoli se za delo z učenci Romi sistemizira dodatno delovno mesto strokovnega delavca v skladu z naslednjimi merili:
|
Število učencev Romov
|
Delež delovnega mesta
|
|
|
od
|
do
|
|
|
4
|
8
|
0,10
|
|
9
|
13
|
0,25
|
|
14
|
19
|
0,50
|
|
20
|
26
|
0,75
|
|
27
|
34
|
1,00
|
|
35
|
44
|
1,50
|
|
45
|
2,00
|
|
(2)
Osnovna šola lahko delež delovnega mesta razporedi med delovno mesto učitelja za dodatno strokovno pomoč za učence Rome in delovno mesto svetovalnega delavca.
(knjižničar)
(1)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja, v osnovni šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
(2)
V osnovni šoli, ki ima več kot 650 učencev, se sistemizira dodatno 0,50 delovnega mesta knjižničarja.
(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)
(1)
V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:
|
Število oddelkov
|
Delež delovnega mesta
|
|
|
od
|
do
|
|
|
1
|
16
|
0,50
|
|
17
|
26
|
0,75
|
|
27
|
36
|
1,00
|
|
37 in več
|
1,20
|
|
(2)
V osnovni šoli z eno podružnico se dodatno sistemizira 0,10 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.
(3)
V osnovni šoli z dvema in več podružnicami se dodatno sistemizira 0,20 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.
(učitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in učitelj za delo z gluhoslepimi)
(1)
Gluhim in naglušnim učencem, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku ter imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, izvaja tolmačenje učitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.
(2)
Gluhoslepim učencem, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, otroku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj za delo z gluhoslepimi v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.
(3)
Učitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma učitelja za delo z gluhoslepimi lahko osnovnim šolam, v katere so usmerjeni učenci iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi oziroma sklenejo pogodbo o opravljanju storitev iz 45. člena tega pravilnika.
(organizator šolske prehrane)
V osnovni šoli se za 3000 dopoldanskih malic sistemizira eno delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v osnovni šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta.
(laborant)
Osnovna šola za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 15 učenci sistemizira delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu in pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom.
(spremljevalec učenca)
(1)
Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi ali na podlagi strokovnega poročila mobilnega tima v tekočem šolskem letu sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način.
(2)
Obseg zaposlitve spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč, in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka in razširjenega programa, če so učenci vanj vključeni.
(3)
Spremljevalec ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
(romski pomočnik)
(1)
V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili:
|
št. romskih učencev
|
delež delovnega mesta
|
|
16 – 30
|
0,5
|
|
31 in več
|
1
|
(2)
Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka v utemeljenih primerih odobri na podlagi vloge osnovne šole ministrstvo.
(3)
Romski pomočnik ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.
(računovodska dela)
(1)
V osnovni šoli s 14 in več oddelki se za opravljanje računovodskih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
1.
računovodja VI
2.
glavni računovodja VI
3.
računovodja VII/1
4.
glavni računovodja VII/1
5.
računovodja VII/2 (III)
6.
računovodja VII/2 (II)
7.
računovodja VII/2 (I)
8.
glavni računovodja VII/2
(2)
V osnovni šoli z manj kot 14 oddelki se delovno mesto iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu zaokroženo navzgor na 0,05 deleža delovnega mesta, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
(3)
Osnovna šola z 18 in več oddelki sistemizira delovno mesto računovodje VI, glavnega računovodje VI, računovodje VII/1, glavnega računovodje VII/1, računovodje VII/2 (III), računovodje VII/2 (II), računovodje VII/2 (I) ali glavnega računovodje VII/2 in delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI v skladu z naslednjimi merili:
|
Število oddelkov
|
Delež delovnega mesta računovodje
|
Delež delovnega mesta knjigovodje
|
|
|
Od
|
do
|
||
|
18
|
22
|
1,00
|
0,25
|
|
23
|
30
|
1,00
|
0,50
|
|
31
|
36
|
1,00
|
0,75
|
|
37
|
42
|
1,00
|
1,00
|
|
43
|
47
|
2,00
|
0,25
|
|
48 in več
|
2,00
|
0,50
|
|
(4)
Knjigovodja V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, knjigovodja VI pa ima višjo strokovno izobrazbo.
(5)
Računovodja VI in glavni računovodja VI imata višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodja VI na delovno mesto glavnega računovodje VI sta:
-
pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
-
izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(6)
Računovodja VII/1 in glavni računovodja VII/1 imata višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodje VII/1 na delovno mesto glavnega računovodje VII/1 sta:
-
pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,