TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagatelj in nasprotni udeleženec vsak sam nosita stroške postopka.

Ločiti je treba postopek izvolitve v naziv (habilitacijski postopek), ki je posebej določen in je zoper odločbo v takem postopku predviden upravni spor in delovnopravni položaj delavca - visokošolskega učitelja. Izvolitev v habilitacijski naziv je pogoj za zasedbo različnih delovnih mest v sistemu univerze, saj gre za stopnjo znanstveno raziskovalne in pedagoške usposobljenosti kandidata, sama zase pa ta ne spreminja delovnopravnega položaja delavca. O izvolitvi v habilitacijske nazive odloča senat članice univerze, o napredovanju v višji naziv oziroma v plačne razrede pa dekan fakultete, različna sta tudi postopka in pristojnost sodišč v kasnejšem sodnem sporu, poleg tega pa habilitacijski naziv ni trajen (lahko pride do njegovega odvzema ali nepodaljšanja habilitacije) in ga lahko pridobi celo nekdo, ki ni zaposlen na univerzi. Ker izvolitev v višji habilitacijski naziv ne pomeni napredovanja po Pravilniku o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede, izpodbijana določba pravilnika (9. člen), ki se nanaša na vprašanje napredovanja zaposlenih pri nasprotni udeleženki na pedagoških delovnih mestih, za katere se zahteva izvolitev v naziv, ni v neskladju z ureditvijo po ZSPJS glede napredovanja v naziv in posledično drugih pravic iz delovnega prava (plača...).

Glede na to, da izvolitev v višji habilitacijski naziv sama zase ne vpliva na delovnopravni položaj delavca (delovno mesto, plača, naziv po ZJU), je zakonita tudi določba drugega odstavka 9. člena Pravilnika, po kateri lahko delavec, ki je pridobil višji habilitacijski naziv, napreduje na delovno mesto višje tarifne skupine oziroma v nazivu delovnega mesta samo na podlagi predloga odgovorne osebe članice, ustrezno sistemiziranega delovnega mesta in zagotovljenih finančnih sredstev članice, ob soglasju rektorja univerze. Avtonomna odločitev nasprotnega udeleženca kot delodajalca je, ali bo ponudila delavcu pogodbo o zaposlitvi za (novo) delovno mesto, zavezuje pa ga Splošni akt o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic. Glede na tako splošno ureditev in ob dejstvu, da je pridobitev habilitacijskega naziva povsem ločena od siceršnjega delovnopravnega statusa pedagoškega delavca pri nasprotnem udeležencu, je skladno z ZSPJS in kolektivno pogodbo, da se za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za novo delovno mesto zahteva predlog odgovorne osebe članice, sistemiziranost takega delovnega mesta in zagotovljenost finančnih sredstev pri članici.