Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja...

1483. Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske

Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97 in 13/98 – odl. US) je Državni zbor na seji dne 29. 2. 2000 sprejel

S P L O Š N I D O L G O R O Č N I P R O G R A M
razvoja in opremljanja Slovenske vojske

1. UVOD

Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske (v nadaljevanju: program) daje temeljne usmeritve za organizacijski razvoj Slovenske vojske ter za funkcionalno oblikovanje in opremljanje njenih enot in zavodov za obdobje 1999–2010. Prav tako določa faze za doseganje ciljnega modela Slovenske vojske 2010.

Program izhaja iz naslednjih dokumentov: resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti (Uradni list RS, št. 71/93), nacionalne strategije Republike Slovenije za vstop v Nato, zakona o obrambi, osnov in izhodišč delovanja Vlade Republike Slovenije za članstvo v Natu, strategije vojaške obrambe Republike Slovenije in doktrine vojaške obrambe.

Pomen v programu uporabljenih kratic je naslednji:

BDP                                     bruto družbeni proizvod,
C4I                      poveljniško-štabni informacijski sistem
                               (command, control, communication,
                                        computer, intelligence),
NATO                         North Atlantic Treaty Organization,
OVSE            Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi,
OZN                              Organizacija združenih narodov,
PARP                                Planning and Review Process,
RKBO                        radiološko-biološko-kemična obramba,
ZEU                                       Zahodnoevropska unija.

2. ANALIZA STANJA

2.1 Namen in temeljne naloge Slovenske vojske

Namen organiziranja in delovanja Slovenske vojske je odvračanje vojne, ohranjanje miru in hiter ter ustrezen odgovor na vse oblike vojaškega ogrožanja Republike Slovenije.

Temeljne naloge Slovenske vojske določa zakon o obrambi in so naslednje:

-

izvajanje vojaškega usposabljanja za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe;

-

zagotavljanje bojne pripravljenosti;

-

izvajanje vojaške obrambe ob napadu na državo;

-

sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo;

-

izvajanje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah.

Slovenska vojska v miru zagotavlja zahtevano stopnjo pripravljenosti za bojevanje. V kriznem obdobju preprečuje izbruh vojne, ob napadu na državo pa izvaja vojaško obrambo.

Kadar to narekujejo okoliščine, Slovenska vojska sodeluje tudi pri izvajanju ukrepov zaščite in reševanja, s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo nevarnosti, ki grozijo prebivalstvu in dobrinam.

Vse pomembnejše postaja izvajanje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah, in še zlasti izvajanje obveznosti znotraj mednarodnih varnostnih organizacij ter izvajanje obveznosti iz mednarodnega vojaškega sodelovanja in povezovanja. Tako ima Slovenska vojska vse več obveznosti v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz udeležbe Republike Slovenije v poglobljenem programu Partnerstvo za mir in iz PARP. Zaradi članstva Republike Slovenije v Evroatlantskem partnerskem svetu se pričakuje njen prispevek tudi v operacijah za podporo miru in pri izvajanju nalog v zvezi s humanitarno pomočjo.

2.2 Analiza dosežene ravni razvitosti Slovenske vojske

2.2.1 Temeljne značilnosti Slovenske vojske danes

Slovensko vojsko sestavljajo manevrske in prostorske sile: prve obsegajo eno tretjino vseh pripadnikov Slovenske vojske, druge pa dve tretjini.

Slovenska vojska je sestavljena iz rodov (pehote, artilerije, oklepnih enot, inženirstva, zvez, radiološko-kemično-biološke obrambe, vojaškega letalstva, zračne obrambe in pomorstva) ter ustreznih služb (tehnične službe, intendantske službe, sanitetne službe, prometne službe, službe informatike in prištabne službe).

Slovenska vojska ima mirnodobno in vojno sestavo. Mirnodobna sestava šteje od 8000 do 9500 pripadnikov, od tega okoli 4200 pripadnikov stalne sestave in od 4000 do 5500 vojakov na služenju vojaškega roka. Vojna sestava, ki vključuje tudi pripadnike mirnodobne sestave, šteje približno 67.000 pripadnikov, od katerih jih je 93,7% iz rezervne sestave in vojakov na služenju vojaškega roka ter 6,3% iz stalne sestave (častnikov, podčastnikov in poklicnih vojakov).

2.2.2 Manevrske in prostorske enote Slovenske vojske

Manevrske sile so namenjene za bojevanje v vsakršnih razmerah in na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Najvišja vojaška enota manevrskih sil je brigada.

Manevrske sile so sestavljene iz:

-

1. brigade Slovenske vojske;

-

šestih pehotnih brigad;

-

gorske pehotne brigade;

-

štirih artilerijskih bataljonov;

-

štirih oklepnomehaniziranih bataljonov;

-

letalske brigade;

-

brigade zračne obrambe;

-

protioklepnega diviziona;

-

mornariškega diviziona in

-

osmih padalskih vodov.

Navedene enote so delno popolnjene s stalno sestavo, za doseganje polne bojne sposobnosti pa se dodatno popolnjujejo s pripadniki rezervne sestave.

Manevrske sile sestavljajo enote, ki so bodisi pod neposrednim poveljstvom Generalštaba Slovenske vojske (ena brigada in pet bataljonov) bodisi pod neposrednim poveljstvom operativnih poveljstev Slovenske vojske (sedem pehotnih brigad s štirimi oklepnomehaniziranimi bataljoni z 90 tanki T-55 in M-84, štirimi artilerijskimi bataljoni s 70 orožji različnih kalibrov in en protioklepni divizion).

Operativno poveljstvo vojaškega letalstva in zračne obrambe ima v sestavi:

-

9. brigado zračne obrambe,

-

15. letalsko brigado in

-

16. bataljon za nadzor zračnega prostora.

V uporabi so naslednja zračna plovila: 12 šolskih letal PC-9, dve letali PC-6, deset letal za osnovno šolanje (zlin 242 in zlin 143), eno transportno letalo L 410 in 11 večnamenskih helikopterjev (bell-206 in bell-412).

Slovenska vojska ustanavlja bataljon poklicne sestave za mednarodno sodelovanje, ki bi ga bilo mogoče kot enoto z najvišjo stopnjo bojne pripravljenosti hitro uporabiti za izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije. Usposobljen naj bi bil tudi za operacije in vaje Partnerstva za mir. Bataljon za mednarodno sodelovanje naj bi bil v celoti popolnjen s stalno sestavo. Sedaj sta oblikovana poveljstvo bataljona in pretežni del ene pehotne čete.

Mornariški divizion ima eno hitro patruljno ladjo.

Prostorske sile, ki jih sestavljajo enote velikosti od oddelka do odreda četne sestave, so v sestavi vojaškoteritorialnih območij. Namenjene so predvsem za vojaški nadzor in obrambo območja. V sestavi vojaškoteritorialnih območij je:

-

15 odredov četne sestave;

-

74 jurišnih odredov vodne sestave;

-

22 protioklepnih odredov;

-

27 protidiverzantskih čet;

-

4 raketno-topniški divizioni zračne obrambe;

-

12 raketno-topniških baterij zračne obrambe;

-

27 diverzantskih vodov;

-

27 pionirskih vodov in

-

5 alpsko-izvidniških vodov.

2.2.3 Kadrovske in tehnične zmogljivosti Slovenske vojske

Operativna sposobnost Slovenske vojske je predvsem odvisna od kadrovskih zmogljivosti, uporabnosti temeljnih oborožitvenih sistemov in opreme, zmožnosti za vzdrževanje zahtevnejše vojaške tehnike in streliva ter finančnih sredstev za usposabljanje in urjenje. Najbolj skrb vzbujajoči sta dve področji:

1.

premajhna popolnjenost, neustrezna vojaškostrokovna usposobljenost dela sedanjih pripadnikov stalne sestave;

2.

pomanjkanje nekaterih temeljnih sodobnih oborožitvenih sistemov in opreme.

Slovenska vojska kljub izvajanju temeljnih razvojnih programov še ni ustrezno opremljena za učinkovito izvajanje vseh z zakonom določenih nalog.

Slovenska vojska ohranja nekatere značilnosti Teritorialne obrambe, to se zlasti kaže v njeni kadrovski strukturi in tehničnih zmogljivostih, pa tudi v mobilizacijskem sistemu in sistemu logistične oskrbe. To pomeni, da Slovenska vojska ni popolnoma primerljiva z oboroženimi silami Sloveniji primerljivih zahodnih držav.

Mirnodobne pripravljene sile brez ustrezne ognjene podpore ne izpolnjujejo vseh zahtev, ki primerjalno veljajo za sile za hitro posredovanje. Brigade so brez ustrezne ognjene podpore in imajo minimalno manevrsko zmogljivost.

Zaloge streliva in rezervnih delov niso zadostne. Vzpostavljen sistem vzdrževanja bojne tehnike in streliva ni dovolj učinkovit, finančna vlaganja v ta segment pa so premajhna.

2.2.4 Izobraževanje in usposabljanje

Izobraževanje za pridobitev stopnje izobrazbe pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske se organizira in izvaja praviloma v šolskih zavodih v Republiki Sloveniji. V skladu s pogodbami med Ministrstvom za obrambo in ustreznimi šolskimi zavodi se lahko del vojaškostrokovno usmerjenih vsebin izvaja kot izbirni del izobraževalnih programov. Za pridobitev ustrezne stopnje izobrazbe za delovno mesto se izobražuje okrog 800 častnikov in podčastnikov stalne sestave Slovenske vojske, v jezikovno izobraževanje pa se jih letno vključuje več kot 300.

Temeljno vojaškostrokovno izobraževanje za pridobitev čina se praviloma izvaja v ustreznih organizacijskih enotah Ministrstva za obrambo, v sodelovanju s strokovnimi institucijami v Republiki Sloveniji. Dopolnilno izobraževanje in usposabljanje se organizirata in izvajata v Republiki Sloveniji ali v tujini. Izobraževanje za pridobitev začetnega častniškega in podčastniškega čina poteka praviloma v Republiki Sloveniji.

Dopolnilno vojaškostrokovno izobraževanje za opravljanje najzahtevnejših vojaških dolžnosti v Slovenski vojski poteka v Republiki Sloveniji ali v tujini. Usposabljanje za ravnanje z novimi oborožitvenimi sistemi se organizira in izvaja v sodelovanju z njihovimi prodajalci oziroma proizvajalci.

Osrednja področja pri usposabljanju enot Slovenske vojske so:

-

učinkovita izvedba mobilizacije;

-

povečanje operativne sposobnosti;

-

višja stopnja odzivnosti, premičnosti ter organiziranosti za bojevanje in

-

učinkovita ognjena podpora.

Temeljna oblika usposabljanja in urjenja vojakov na služenju vojaškega roka je enoviti model usposabljanja. Tako se posameznik usposobi za njegovo vojaškoevidenčno dolžnost po štirih mesecih služenja vojaškega roka, enota ravni čete pa za njeno bojno uporabo po šestih mesecih usposabljanja in urjenja vojakov na služenju vojaškega roka.

2.3 Strateško okolje – vojaški izzivi in nevarnosti

Ob koncu stoletja se je Republika Slovenija znašla v spremenjenem mednarodnem okolju, v katerem se srečuje s kompleksnimi in z dinamičnimi izzivi ter nevarnostmi.

Verjetnost svetovne vojne, v kateri bi lahko bilo uporabljeno tudi jedrsko orožje, je sicer zelo majhna. Toda nevarnosti, ki se pojavljajo na globalni ravni, so zelo raznovrstne, medsebojno prepletene, večsmerne in s težnjo po širjenju ter poglabljanju. Globalne nevarnosti, ki bi lahko ogrozile nacionalno varnost Republike Slovenije, so predvsem destruktivno naravnano ekonomsko, kulturno, znanstveno, tehnološko, informacijsko in propagandno delovanje, etnična in verska nasprotja, mednarodni organizirani kriminal, nezakonito trgovanje z orožjem in s strateškimi materiali, preprodaja mamil in migracijska gibanja (begunci, ilegalci ...).

Primarna nevarnost na regionalni ravni je nestabilnost, ki izhaja iz gospodarskih, socialnih in političnih težav, etničnih nestrpnosti, izbruhov militantnega nacionalizma ter ozemeljskih sporov med državami v naši regiji. Takšne napetosti lahko ogrozijo varnost in ozemeljsko celovitost posameznih držav in tako posredno ali neposredno interese Republike Slovenije in njeno varnost. Možno preraščanje lokalnih nevarnosti in subregionalnih kriz med posameznimi državami in skupinami držav v regionalne konflikte je za Republiko Slovenijo pomembno varnostno vprašanje.

Republika Slovenija sodi med države, za katere so značilne: ekonomska, socialna in politična stabilnost, demokratična ureditev, pospešeno vključevanje v različne oblike mednarodnega sodelovanja in sposobnost, da samostojno ali z morebitnimi zavezniki brani svojo suverenost in ozemeljsko celovitost.

Na zunanjo varnost Republike Slovenije vplivajo predvsem mednarodne politične in varnostne razmere v njenem neposrednem in širšem okolju. Nadaljnji razvoj zunanjevarnostnega položaja Republike Slovenije je zelo odvisen od splošnega stanja odnosov v mednarodni skupnosti, še posebej od uspešnosti evroatlantskega povezovanja. Zato nevarnosti in groženj, ki lahko privedejo do nastanka lokalnih in subregionalnih konfliktov z nevarnostjo širjenja do mej Republike Slovenije, ne moremo povsem izključiti. Kljub temu sta se nevarnost odkrite agresije in verjetnost nenadnega napada na Republiko Slovenijo v zadnjih letih izrazito zmanjšali. Po uveljavitvi določil sporazumov o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi in sporazuma o krepitvi zaupanja in varnosti ob slovenskih mejah danes ni več takšnih vojaških potencialov, ki bi neposredno vojaško ogrožali Republiko Slovenijo. Temeljne vojaškovarnostne izzive za Republiko Slovenijo lahko povzroči predvsem poslabšanje odnosov s sosednjimi državami, če bi le-te spremenile svoje poglede na geopolitična razmerja v regiji. Nacionalnovarnostni izzivi, ki so lahko ozemeljskega, etničnega, gospodarskega, ekološkega in socialnega izvora ali posledica zastoja v evropskih integracijskih procesih, lahko dobijo tudi vojaško razsežnost, najverjetneje s časovno, teritorialno in z operativno omejenimi cilji.

Možne oblike vojaškega ogrožanja Republike Slovenije so:

-

grožnja z vojaško silo brez posega na ozemlje Republike Slovenije;

-

uporaba sil in sredstev za nekonvencionalno vojskovanje;

-

udari z razdalje;

-

agresija s teritorialno, časovno in z vojaško operativno omejenimi cilji in

-

agresija z radikalnim ciljem ob širši destabilizaciji razmer v Evropi.

2.4 Ocena stanja

Reorganizacijsko dograjevanje in modernizacija sta stalnici, ki sta lastni vsaki profesionalno in strokovno orientirani in delujoči organizaciji, še posebej vojski. Pri tem se kot posebna in splošno veljavna zahteva uveljavlja predvsem zmanjševanje obsega oboroženih sil, ob uvajanju tehnološko zahtevnih in učinkovitih bojnih sistemov ter moderne in učinkovite organizacije.

Predvidene tendence razvoja oboroženih sil je mogoče opredeliti s temeljnimi značilnostmi, ki so:

-

povečanje kakovosti kadra;

-

povečan delež poklicne sestave;

-

modernizacija;

-

zmanjševanje obsega oboroženih sil;

-

ekonomično ravnanje s proračunskimi sredstvi;

-

povečanje operativne sposobnosti;

-

vzpostavljanje takšne strukture sil, ki je usposobljena tudi za izvajanje operacij v podporo miru.

3. SLOVENSKA VOJSKA ZA PRIHODNOST

Cilj preoblikovanja in razvoja Slovenske vojske je vzpostaviti ustrezno veliko, sodobno opremljeno in oboroženo, učinkovito in strokovno vojsko, ki bo v znatnem obsegu popolnjena s poklicno sestavo. Preoblikovanje Slovenske vojske bo usmerjeno v zagotovitev njene sposobnosti za avtonomno delovanje in za sodelovanje v mednarodnih varnostnih povezavah ter v oblikovanje mednarodno primerljivih vojaških enot znotraj njenih glavnih obrambnih sil. Pri preoblikovanju bo treba upoštevati in ohranjati lastne izkušnje.

Zaradi zagotavljanja obrambne sposobnosti države in vzdrževanja pripravljenosti Slovenske vojske za bojevanje temelji program na zahtevi po usklajenem in postopnem preoblikovanju Slovenske vojske. Za dvig stopnje sposobnosti Slovenske vojske za bojevanje je treba ob postopnem zmanjševanju njenega obsega izboljševati njeno kadrovsko in tehnično kakovost.

Z dosedanjimi vlaganji v vojaško infrastrukturo in v temeljne razvojne programe se končuje prva faza zagotavljanja prostorskih in materialnih pogojev za delovanje Slovenske vojske.

Uvajanje poveljniško-štabnih informacijskih sistemov in vrhunskih tehnologij v obrambni sistem Republike Slovenije bo v prihodnje pomembno vplivalo na vodenje in poveljevanje v Slovenski vojski, na celoten obrambni potencial naše države ter na razvoj njene obrambne doktrine. Z razvojem poveljniško-štabnih informacijskih sistemov se bodo zagotavljali zbiranje, obdelava, distribuiranje in prenos podatkov o stanju in dejavnostih na kopnem, v zraku in na morju.

3.1 Preoblikovanje Slovenske vojske

S preoblikovanjem Slovenske vojske se bo postopno zmanjševalo skupno število njenih pripadnikov, povečevala se bosta njena kakovost in učinkovitost. Postopno zmanjševanje števila vojakov na služenju vojaškega roka in intenzivno vojaškostrokovno usposabljanje ter urjenje bo zagotovilo večjo interoperabilnost.

Navedeni procesi bodo prednostno sproženi v tistih vojaških enotah, ki so določene za izpolnjevanje sprejetih mednarodnih obveznosti, pozneje pa v vsej Slovenski vojski.

Potek in dinamika preoblikovanja ter razvoja bosta močno odvisna od zagotavljanja potrebnih virov. Izvedba preoblikovanja in razvoja Slovenske vojske bo določena z načrtom preoblikovanja in razvoja Slovenske vojske, ki bo izdelan na podlagi programa.

3.1.1 Prednostne naloge pri preoblikovanju Slovenske vojske

Prednostne naloge preoblikovanja in razvoja Slovenske vojske so:

-

vzpostavitev nove strukture poveljstev in preoblikovanje Generalštaba Slovenske vojske;

-

sprememba obsega in strukture Slovenske vojske;

O predpisu

Citati

Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske