TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožb zagovornika P.V. in okrožne državne tožilke po uradni dolžnosti ter ob delni ugoditvi pritožbi okrožne državne tožilke se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v krivdnem izreku tako, da se ravnanje obd. P.V., opisano v prvostopenjski sodbi, pravno opredeli kot kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 in kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1;

- v izreku o kazenski sankciji pa tako, da se obd. P.V. za kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 po istem zakonskem določilu določi kazen pet mesecev zapora, za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 pa po tem zakonskem določilu določi kazen dva meseca zapora, nato pa se mu po določilu 2. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreče enotna kazen 6 (šest) mesecev zapora.

V ostalem se pritožba okrožne državne tožilke, pritožba zagovornika obdolženca pa v celoti, zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Pravna kvalifikacija okrožne državne tožilke, ki je ravnanje obdolženca pravno opredelila kot kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 in kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, je bila pravilna, sodišče prve stopnje pa je s tem, ko je ravnanje opredelilo le po prvem kaznivem dejanju, ne pa tudi kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, kršilo kazenski zakon, in sicer določbo prvega odstavka 122. člena KZ-1 na način po 1. točki 372. člena ZKP.