TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Izpodbijana odločba je bila izdana za namene ZDoh-2 in se je tožničin rezidentski status zato presojal po tem zakonu. Ker izpolnjenost pogoja po 1. točki 6. člena ZDoh-2 v konkretnem primeru ni sporna, tožničine navedbe, kje je imela v navedenem obdobju središče svojih interesov, niso relevantne. Zato ugotavljanje kraja dejanskega prebivanja na drugačno odločitev ne more vplivati.

V obravnavnem primeru ni bilo mogoče uporabiti drugega odstavka 7. člena ZDoh-2, saj je bila ta določba uveljavljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R), ki je sicer po 23. členu ZDoh-2R začel veljati naslednji dan po njegovi objavi, torej 8. 10. 2016, vendar pa se uporablja za davčna leta, ki se začno od vključno 1. januarja 2017 (prvi odstavek), do začetka uporabe med drugim tudi spremenjenega 7. člena ZDoh-2, pa se uporablja do tedaj veljavni ZDoh-2 (drugi odstavek). Ker je v obravnavnem primeru sporno davčno obdobje od začetka leta 2015 do konca leta 2016, torej gre za davčna leta pred 1. 1. 2017, drugega odstavka 7. člena ZDoh‑2 v tem primeru ni mogoče uporabiti.