TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Postopek z nasprotno tožbo se skladno z določbo 183. člena ZPP lahko vodi le pred tistim sodiščem, ki vodi postopek s tožbo, s tem pa je možnost izbire krajevno pristojnega sodišča ob vložitvi nasprotne tožbe za njenega vložnika izčrpana. Sodišče nasprotne tožbe ni dolžno obravnavati skupaj s tožbo, ali bo to storilo, pa sodišče lahko presodi samo. Pri nasprotni tožbi pride do atrakcije krajevne pristojnosti in zato ni potrebno, da je sodišče, ki odloča o zahtevku med pravdnima strankama po tožbi, krajevno pristojno tudi za obravnavanje samostojne (nasprotne) tožbe med pravdnima strankama v obrnjenih procesnih vlogah. Glede na jasno dikcijo prvega odstavka 22. člena ZPP ugovor krajevne nepristojnosti lahko uspešno uveljavi le tožena stranka v postopku, v kolikor tega poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.

Tudi kadar se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, kar velja v primerih, ko je podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča, pa to tako skladno z jasnimi stališči sodne prakse kot pravne teorije lahko stori le v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Ta faza postopka se po stališču pravnih teoretikov konča s tem, ko sodišče uspešno vroči tožbo tožencu.