Nalaganje dokumenta...
Zakon o orožju (ZOro)
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 34-294/1973 DATUM OBJAVE: 11.10.1973
VELJAVNOST: od 19.10.1973 do 5.1.2001 / UPORABA: od 19.10.1973 do 5.1.2001
SRS 34-294/1973
Verzija
10 / 10
Čistopis se uporablja od 6.1.2001 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: NEAKTUALEN.
294. Zakon o orožju (ZOro)
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o orožju
o razglasitvi zakona o orožju
Razglaša se zakon o orožju, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 3. oktobra 1973.
Št. 22-13/73
Ljubljana, dne 3. oktobra 1973
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
ZAKON
O OROŽJU
O OROŽJU
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Orožje in strelivo se smeta nabavljati, imeti v posesti in nositi samo po določbah tega zakona.
2. člen
Za orožje po tem zakonu se šteje strelno orožje, zračno orožje, eksplozivno orožje, plinsko orožje, posebno orožje, orožje s tetivo, hladno orožje in deli orožja.
Strelno orožje so puške vseh vrst, samokresi, revolverji in druge strelne naprave, ki pod pritiskom smodnikovih plinov izstreljujejo iz cevi krogle ali šibre.
Zračno orožje so puške, samokresi in druge naprave, ki pod pritiskom zraka izstreljujejo zrna iz cevi.
Eksplozivno orožje so bombe in druge naprave, ki vsebujejo eksplozivno snov.
Plinsko orožje so samokresi in druge naprave, ki izstreljujejo plinsko snov.
Posebno orožje so puške in samokresi, ki pod pritiskom eksplozivne ali plinske snovi izstreljujejo iz cevi anestezijske snovi ali druge izstrelke.
Orožje s tetivo so loki in samostreli ter druge naprave, pri katerih se izstreljuje puščica pod pritiskom tetive.
Hladno orožje so boksarji, bodala, noži, meči, sablje, bajoneti in drugi predmeti, ki jim je glavni namen napad.
Deli orožja po tem zakonu so cevi za puške vseh vrst, samokrese in revolverje, vložki z gladko ali risano cevjo, zaklepi in strelni mehanizmi orožja.
Določbe tega zakona ne veljajo za orožje in strelivo, ki ga nabavljajo ter imajo v posesti upravni organi za ljudsko obrambo, pripadniki oboroženih sil SFRJ, delavci organov za notranje zadeve in delavci službe zavarovanja kazensko-poboljševalnih zavodov.
3. člen
Posamezni v tem zakonu uporabljeni izrazi imajo tale pomen:
1.
orožje z risano cevjo so samokresi, revolverji, vojaške puške, polavtomatske in avtomatske puške, lovske karabinke, kombinirane lovske puške, malokalibrske puške ter malokalibrski samokresi in revolverji;
2.
orožje z gladko cevjo so lovske puške na šibre in športno orožje z gladko cevjo;
3.
lovsko orožje so lovske puške raznih kalibrov z risano ali gladko cevjo;
4.
športno orožje so puške, samokresi in revolverji majhnega kalibra do vključno 5,6 mm z risano cevjo ali gladko cevjo, zračne puške in zračni samokresi ter loki in samostreli;
5.
posebno orožje so puške in samokresi za izstreljevanje sredstev za omamljanje živali ter signalnih nabojev;
6.
trofejno orožje je strelno in hladno orožje, ki se hrani kot oseben spomin iz vstaj in osvobodilnih vojn jugoslovanskih narodov in narodnosti;
7.
spominsko orožje je orožje, ki je za lastnika oseben ali družinski spomin;
8.
staro orožje so dolge in kratke puške, samokresi, revolverji, sablje, meči in drugo orožje, ki je sestavni del narodne noše, ali ima zgodovinsko oziroma umetniško vrednost in se na podlagi znanih dejstev da ugotoviti, da se več ne izdeluje in tudi ne uporablja;
9.
strelivo za strelno, posebno in plinsko orožje so naboji (patrone) krogle, šibre, signalni, anestezijski in plinski naboji, tulci z netilkami (vžigalnimi kapicami), netilke in smodnik;
10.
listine za posest oziroma za nošenje orožja so orožni list, dovoljenje za posest orožja, dovoljenje za posest posebnega orožja iz prvega odstavka 22. člena, dovoljenje iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona, potrdilo iz 26. in drugega odstavka 28. člena, pooblastilo iz drugega odstavka 22. člena, pooblastilo iz prvega odstavka 25. člena, dovoljenje iz prvega odstavka 27. člena ter odločba iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona.
4. člen
Prepovedano je nabavljati, imeti v posesti in nositi strelno orožje z napravami za dušitev zvoka, naprave za dušitev zvoka same, eksplozivno in hladno orožje ter orožje, ki je posebej prirejeno za napad.
5. člen
Lastnik oziroma imetnik orožja mora skrbeti, da je njegovo orožje v brezhibnem stanju. Orožje in strelivo mora skrbno varovati in z njim pazljivo ravnati.
Lastnik oziroma imetnik orožja ne sme orožja uporabljati na javnih krajih ali na krajih, kjer bi bilo to lahko nevarno za ljudi.
Lastnik oziroma imetnik orožja mora posebno paziti, da orožje in strelivo ne prideta v roke mladoletnim osebam.
Staro strelno, trofejno in drugo orožje, ki je v muzejih ali muzejskih zbirkah, ali se javno uporablja kot razstavni predmet, mora biti spravljeno tako, da ne more priti v roke neupravičenih oseb. Tako strelno orožje ne sme biti napolnjeno.
6. člen
Samokrese in revolverje je prepovedano posojati drugim.
Lovsko in športno orožje je dovoljeno posoditi samo osebi, ki ima orožni list za tisto vrsto orožja, ki se posoja.
7. člen
Upravne in nadzorstvene ukrepe ter odločbe v upravnem postopku, ki so v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti po tem zakonu, izdaja na prvi stopnji za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere ima stranka stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
8. člen
Tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki stalno živijo v Jugoslaviji ali prebivajo v Jugoslaviji več kot eno leto, so glede nabavljanja, posesti in nošenja orožja in streliva izenačeni z našimi državljani.
II. NABAVLJANJE, POSEST IN NOŠENJE OROŽJA IN STRELIVA
9. člen
Strelno, plinsko in posebno orožje, deli orožja ter strelivo za puške, samokrese in revolverje se sme ob pogojih tega zakona nabavljati z dovoljenjem pristojnega organa.
Dovoljenje za nabavo orožja oziroma streliva velja šest mesecev od dneva izdaje.
Kdor nabavnega dovoljenja ni izkoristil v roku iz prejšnjega odstavka, mora v nadaljnjih osmih dneh to dovoljenje vrniti pristojnemu organu.
Kdor nabavi orožje, mora v osmih dneh po nabavi o tem obvestiti pristojni organ, da orožje registrira, in zaprosi, da mu izda zanj orožni list.
10. člen
Zračno orožje in orožje s tetivo lahko nabavljajo polnoletni občani brez dovoljenja in ga nosijo brez orožnega lista.
Orožje iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja samo na strelišču ali na tako zavarovanem kraju, da se ne ogroža ljudi in premoženja.
Ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo zračno orožje in orožje s tetivo pod nadzorstvom polnoletne osebe tudi mladoletniki.
11. člen
Strelivo za lovsko in športno orožje lahko nabavljajo občani na podlagi orožnega lista, strelske organizacije, organizacije zveze rezervnih vojaških starešin in lovske družine pa na podlagi dovoljenja za posest orožja.
12. člen
Osebe, ki imajo v posesti ali nosijo strelno in drugo orožje, morajo imeti za to orožje predpisane listine po določbah tega zakona.
13. člen
Orožni list se izdaja občanom za posest in nošenje orožja.
Orožnega lista ni mogoče odreči osebi, ki je dobila dovoljenje za nabavo orožja, razen v primerih, ki so določeni v tem zakonu.
Na isto orožje se sme izdati orožni list največ trem osebam.
Orožni list se izdaja za nedoločen čas.
14. člen
Če se prošnja za orožni list nanaša na orožje, za katero je bil orožni list izdan drugi osebi, mora prosilec dobiti soglasje te osebe, da se mu sme za to orožje izdati orožni list.
Če se izda občanu orožni list za orožje, ki ni njegovo, je treba v orožni list poleg registrske številke pripisati tudi registrsko številko orožnega lista lastnika orožja.
15. člen
Imetnik orožnega lista mora imeti orožni list pri sebi, kadar nosi orožje. Orožni list velja samo hkrati z osebno izkaznico.
16. člen
Dovoljenje za posest se izda občanom samo za posest orožja.
Orožje iz prejšnjega odstavka je prepovedano nositi in uporabljati ter zanj nabavljati oziroma imeti pripravljeno strelivo.
17. člen
Za trofejno in spominsko orožje, ki pomeni za lastnika oseben ali družinski spomin, se lahko izda dovoljenje za posest.
18. člen
Staro orožje se sme nabavljati brez dovoljenja ter imeti v posesti in nositi brez orožnega lista.
Staro orožje se lahko uporablja za umetniške, športne in druge prireditve, prepovedano pa ga je uporabljati kot orožje ter zanj nabavljati, pripravljati ali imeti pripravljeno strelivo.
Občani, ki zbirajo staro strelno orožje, morajo tako orožje priglasiti najpozneje v 15 dneh potem, ko so ga pridobili. Za priglašeno orožje izda pristojni organ odločbo o tem, da gre za staro strelno orožje.
19. člen
Dovoljenje za nabavo orožja, orožni list oziroma dovoljenje za posest orožja se ne more izdati:
-
mladoletni osebi;
-
osebi, ki je duševno zbolela, ali je zaostala v duševnem razvoju;
-
osebi, obsojeni za tako kaznivo dejanje oziroma kaznovani za tak prekršek zoper javni red in mir ali za hujše prekrške po tem zakonu, ki jo dela neprimerno, da bi imela in nosila orožje, ali je mogoče od nje pričakovati, da bo orožje zlorabila; prepoved velja tudi za čas, dokler teče zoper tako osebo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku za tako dejanje.
Dovoljenje za nabavo lovskega orožja se lahko izda samo osebam, ki so upravičene za lov po predpisih o lovstvu.
20. člen
Pristojni organ lahko odreče dovoljenje za nabavo orožja ali streliva, orožni list ali dovoljenje za posest orožja, če ugotovi, da ni opravičenih razlogov, da bi prosilec imel tako orožje oziroma strelivo, če tako narekujejo koristi javnega reda in mira, ali če so zaradi okoliščin, v katerih prosilec živi, utemeljeni pomisleki zoper izdajo dovoljenja ali orožnega lista.
Če pristojni organ odreče dovoljenje za nabavo orožja iz razlogov, ki jih narekujejo koristi javnega reda in mira, mu v odločbi ni potrebno navajati razlogov, ki so narekovali negativno odločitev.
21. člen
Orožni list se ne izda, če nastopi potem, ko je bilo izdano dovoljenje za nabavo orožja, kateri od primerov iz druge ali tretje alinee prvega odstavka 19. člena tega zakona.