Nalaganje dokumenta...
Odredba o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 54-2618/2002, stran 5515 DATUM OBJAVE: 21.6.2002
VELJAVNOST: od 22.6.2002 do 30.12.2003 / UPORABA: od 1.1.2002 do 30.12.2003
RS 54-2618/2002
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 31.12.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 8.3.2026: NEAKTUALEN.
2618. Odredba o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99) izdaja minister, pristojen za finance
O D R E D B O
o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to odredbo se določajo vrste, priznavanje in izkazovanje prihodkov in odhodkov ter izkazovanje prejemkov in izdatkov, povezanih s finančnimi naložbami in najemanjem posojil, v poslovnih knjigah in računovodskih izkazih pravnih oseb javnega prava.
Pravne osebe javnega prava so osebe javnega prava iz 1. člena zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99; v nadaljevanju: zakon).
S poslovnimi knjigami so mišljene poslovne knjige, ki jih vodijo pravne osebe javnega prava v skladu z določbami zakona o računovodstvu ter s pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 86/99, 110/99, 23/00, 37/00, 2/01, 35/01, 62/01, 105/01 in 38/02; v nadaljevanju: pravilnik o enotnem kontnem načrtu).
Z računovodskimi izkazi so mišljeni izkazi, ki jih določa pravilnik o vsebini, členitvi in obliki računovodskih izkazov ter pojasnilih k izkazom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 106/01; v nadaljevanju: pravilnik o računovodskih izkazih).
2. člen
Pravne osebe javnega prava izkazujejo v poslovnih knjigah prihodke in odhodke ter prejemke in izdatke, povezane s finančnimi naložbami in najemanjem posojil, v skladu z določbami te odredbe ter enotnim kontnim načrtom iz 13. člena zakona v nadaljevanju: enotni kontni načrt).
3. člen
Prihodki in odhodki se pripoznavajo po načelu denarnega toka. V skladu s tem načelom se prihodek oziroma odhodek prizna, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:
-
poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje prihodkov oziroma odhodkov je nastal ter
-
je prišlo do prejema ali izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta.
Šteje se, da je pogoj za pripoznavanje prihodkov in odhodkov, določen v drugi alinei prejšnjega odstavka, izpolnjen tudi, če so bile terjatve oziroma obveznosti, ki se nanašajo na prihodke oziroma odhodke, poravnane na drug način, pri čemer ni nastal denarni tok.
Ne glede na določbo prve alinee prvega odstavka tega člena se za znesek prejetih oziroma danih predujmov, ki se nanašajo na prihodke oziroma odhodke, pripoznajo prihodki oziroma odhodki že ob prejemu oziroma izplačilu teh zneskov.
Zneski prihodkov in odhodkov se v času, od nastanka poslovnega dogodka, ki je podlaga za njihovo izkazovanje, do izpolnitve pogojev iz prvega odstavka tega člena za njihovo pripoznanje, izkazujejo kot posebna postavka časovnih razmejitev.
II. VRSTE PRIHODKOV IN ODHODKOV
4. člen
Prihodki
Prihodki se razčlenjujejo na davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke.
Z davčnimi prihodki so mišljena vsa vplačila dajatev, določena z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona.
Z nedavčnimi prihodki so mišljeni prihodki iz opravljanja dejavnosti, prihodki od financiranja, prihodki od taks in pristojbin ter vsi drugi prihodki, ki niso v tem členu posebej opredeljeni.
Kapitalski prihodki so prihodki iz prodaje opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev, zalog blagovnih rezerv in finančnega premoženja.
Prejete donacije so prihodki iz naslova podarjenih denarnih sredstev.
Transferni prihodki so prihodki, doseženi s prenosom denarnih sredstev od drugih javnofinančnih institucij.
Podrobnejša opredelitev prihodkov, ki se uvrščajo v posamezno vrsto prihodkov, je podana z nazivi kontov določenimi s pravilnikom o enotnem kontnem načrtu.
5. člen
Odhodki
Odhodki se razčlenjujejo na tekoče odhodke, odhodke tekočih transferjev, investicijske odhodke in odhodke investicijskih transferov.
Tekoči odhodki so odhodki, ki zajemajo plačila, nastala zaradi stroškov dela, stroškov materiala in drugih izdatkov za blago in storitve ter sredstva, izločena v proračunske sklade.
Odhodki tekočih transferov so plačila, za katere plačniki v povračilo ne dobijo materiala oziroma blaga ali storitve. Uporaba teh sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave in ne investicijske.
Investicijski odhodki so plačila, namenjena pridobitvi opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, kot tudi za investicijsko vzdrževanje in obnove zgradb ter pomembnejših opredmetenih osnovnih sredstev.
Odhodki investicijskih transferov so prenesena denarna nepovratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev.
Kot investicijski transfer se štejejo tudi prenesena denarna sredstva za namene iz prejšnjega odstavka, ki so bila dana v upravljanje in za katera se pri prejemniku teh sredstev vzpostavi obveznost iz naslova sredstev prejetih v upravljanje.
Podrobnejša opredelitev odhodkov, ki se uvrščajo v posamezno vrsto odhodkov, je podana z nazivi kontov določenimi s pravilnikom o enotnem kontnem načrtu.
III. PRIZNAVANJE PRIHODKOV IN ODHODKOV PRI VREDNOTENJU POSAMEZNIH BILANČNIH POSTAVK DRUGIH UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
6. člen
Uporaba računovodskih predpisov
Sredstva in obveznosti do virov sredstev pravnih oseb javnega prava se pripoznavajo, merijo in prevrednotujejo v skladu z določbami slovenskih računovodskih standardov, če ni z zakonom o računovodstvu, to odredbo ali drugim predpisom, ki ga izda minister pristojen za finance, določeno drugače.
7. člen
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva
Za znesek ugotovljene izvirne nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev oziroma neopredmetenih dolgoročnih sredstev se oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za obračunano vrednost popravkov nabavne vrednosti ter neodpisano nabavno vrednost prodanih, odtujenih ali v upravljanje prenesenih opredmetenih osnovnih sredstev oziroma neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Stroški obresti se ne vštevajo v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.
Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev oziroma opredmetenih osnovnih sredstev ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, za katera ne obstaja dokumentacija o stroških pridobitve ali je takšna dokumentacija nepopolna, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upoštevajo razpoložljivi podatki o tržnih cenah, lahko pa tudi knjigovodski podatki primerljivih enakih ali podobnih sredstev, ki so v lasti ustanovitelja, uporabnika enotnega kontnega načrta.