TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Davčni organ je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložil, da je bila vročitev sklepa o davčni izvršbi opravljena na tožničinem naslovu stalnega prebivališča, ki je bil kot naslov za vročanje določen v Centralnem registru prebivalstva. Da bi davčni organ kadar koli obvestila o drugem naslovu (96. člen ZUP), tožnica ne trdi. V pritožbi je zgolj trdila, da si je uredila prepošiljanje pošte na drug naslov (na naslov nekdanje lekarne), kar je stvar pošte, ne davčnega organa. Da je prijavila tudi naslov začasnega prebivališča, pa tožnica prvič navaja v tožbi, zato ima toženka prav, da gre za nedovoljeno tožbeno novoto (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Posledično davčni organ ni imel podlage, da bi sklep o davčni izvršbi vročal na drug naslov, ki ni naslov stalnega prebivališča. Ni torej šlo za prekoračitev pooblastil ali celo zlorabo položaja, kot se zatrjuje v tožbi, ampak za ravnanje, skladno z zakonom.