TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

 

Življenjska skupnost med partnerjema se po vsebini ni razlikovala od skupnosti, kakršna praviloma velja med zakoncema, ta skupnost pa je imela tako svoj zunanji izraz (skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost, skratka vse, kar vsebinsko opredeljuje določeno skupnost kot skupno življenje) in tudi notranje, t.j. čustveno razmerje. Voljni element, kot ga razume pritožnik (bodisi kot hotenje partnerjev, da osnujeta izvenzakonsko skupnost bodisi kot izkoriščanje ekonomske odvisnosti ali nevednosti drugega partnerja), ni pomemben, izvenzakonska skupnost, ki izpolnjuje pogoje iz 1. odst. 12. čl. ZZZDR, pa sama po sebi pripelje do zakonsko predvidenih pravnih posledic (tudi na premoženjskem področju).

Določitev deležev na skupnem premoženju ni posledica zgolj računskih operacij, v katerih bi se obravnavali prav vsi zaslužki, vrednost dela, drugi prispevki in izdatki ter podobno, ampak je treba upoštevati celovitost odnosov obeh bivših izvenzakonskih partnerjev v vsem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. To se odraža ne le v njunih zaslužkih in izdatkih, temveč tudi skrbi za družino, skupne otroke in skupno gospodinjstvo ter tudi njuno udeležbo v obliki dela pri pridobivanju skupnega premoženja (2. odst.

59. čl. ZZZDR).