TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

I. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki prisodilo odškodnino res v dinarjih, ki so bili v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje (16.5.1991) tudi v Republiki Sloveniji denarna enota. Pritožbeno sodišče pa je zadevo obravnavalo že v času (13.11.1991), ko sta že veljala Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91) in Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91). Oba navedena zakona sta začela veljati 8.10.1991, določata pa, da je denarna enota v Republiki Sloveniji tolar (1. člen Zakona o denarni enoti Republike Slovenije), ter da se za zneske, navedene v predpisih, splošnih aktih, sodnih in upravnih aktih, na obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, menicah, v pogodbah in drugih listinah in obvestilih, v obračunih in evidencah, izdanih oziroma nastalih do uveljavitve tega zakona, šteje, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije (8. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije). V skladu z navedenimi predpisi je zato pritožbeno sodišče tožeči stranki utemeljeno prisodilo odškodnino v slovenski denarni enoti - tolarjih.

II. Tožeča stranka je zahtevala pravično denarno odškodnino za škodo, ki jo je utrpela na nepremoženjskem področju. Ta odškodnina ji je bila odmerjena na podlagi pravnoodločilnih dejstev, ki so obstajala ob zaključku obravnavanja zadeve pred sodiščem prve stopnje. Zato tudi zamudne obresti tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje. Tako stališče je v skladu s stališčem v letu 1987 obstoječih najvišjih sodišč, ki je sprejeto tudi v slovenski sodni praksi.

III. presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.