TFL Vsebine / TFLGlasnik

V zadnjih nekaj letih se je število postopkov javnega naročanja povečalo z okoli 8.500 na več kot 10.000 letno. Gre za izjemno veliko število postopkov, od katerih morda eden ali dva zaradi določenih razlogov, običajno političnih, postaneta medijsko zanimiva. Nato se v medijih pogosto nekritično ustvarja vtis, da v tej državi nič ne deluje, da ljudje, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, ne delajo ničesar, obenem pa še kradejo. Takšna podoba je izjemno krivična do vseh, ki se profesionalno ukvarjajo s tem področjem. To je kratek povzetek otvoritvenega nagovora Sama Červeka ob pričetku 2. konference Javno naročanje v praksi, ki se je danes končala v Portorožu, organizirala pa jo je družba Tax-Fin-Lex po programu, ki so ga pripravili skupaj z odvetnico Majo Prebil.

O pomenu teme in izobraževanja o njej govori podatek, ki ga je ob otvoritvi predstavila Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex: »Obseg javnih naročil v Sloveniji znaša okrog 9 milijard evrov, kar je 13 odstotkov BDP oziroma slabih 60 odstotkov državnega proračuna.«

Po drugi strani pa, kot je dejal Samo Červek: »Delamo v času, ko je javno naročanje in pravno varstvo v postopkih javnega naročanja v Sloveniji – pa tudi v medijih – pogosto prikazano kot nekakšna glavna rakrana, kjer naj bi se pral denar in kjer posamezniki bogatijo. Vendar same številke kažejo povsem drugačno sliko.

Če pogledamo delež sporov v celotnem ’kolaču’ javnih naročil, ugotovimo, da se je ta celo zmanjšal. V zadnjih petih letih je delež sporov upadel s približno 2,7 odstotka na okoli 2 odstotka v lanskem letu. To pomeni, da je glede na število vseh postopkov sporov manj. Nekateri menijo, da se ’vse dogovori v ozadju’, kar je sicer vedno možno. Druga razlaga pa je lahko tudi ta, da se postopki preprosto izvajajo bolje. Na Državni revizijski komisiji smo si upali prisvojiti del zaslug za to, saj menim, da smo postali precej predvidljivi. To ne pomeni nujno, da smo vsem všeč, pomeni pa, da podobne institute obravnavamo dosledno in enotno.

»Obseg javnih naročil v Sloveniji znaša okrog 9 milijard evrov, kar je 13 odstotkov BDP oziroma slabih 60 odstotkov državnega proračuna.«

Seveda stranke pogosto niso zadovoljne, kadar v postopku izgubijo. To je povsem človeško. Vendar je treba ohraniti določeno mero objektivnosti. Podatki kažejo, da Državna revizijska komisija praviloma ne odloča napačno.

V lanskem letu, kar bo razvidno tudi iz letnega poročila, ki bo kmalu obravnavano v Državnem zboru, smo imeli šest sodnih postopkov, predlani pa tri – skupaj torej devet. V vseh devetih primerih so bile sodne odločbe za komisijo ugodne, kar potrjuje usklajenost naše prakse.

Ne trdim, da smo idealni, vendar menim, da se je delovanje institucije v zadnjih letih zelo stabiliziralo.«

Konferenca je v nadaljevanju ponudila zelo praktičen pregled – od zelenega prehoda, novih tehnologij in aktualne revizijske prakse do klasičnih pasti ter pravnega varstva, vse z namenom, da naročniki in ponudniki delujejo učinkoviteje, transparentneje in brez nepotrebnih tveganj.

Janja Ribič (Direktorat za lesarstvo) je odprla konferenco z najpomembnejšo novostjo leta – spremembami Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki veljajo od 17. septembra 2025. Za 22 predmetov so zaostreni cilji: višji deleži obnovljivih virov energije, energijsko učinkovitih naprav, lesa v gradnji, okolju prijaznih čistil in novi strogi standardi za podatkovne centre. Janja Ribič je poudarila, da zeleno naročanje ni trend, temveč orodje z merljivim okoljskim učinkom.

Odvetnica Maja Prebil (Odvetniška družba Prebil in Majstorović) je predstavila aktualno prakso Državne revizijske komisije (DKOM). Pregledala je najnovejše odločitve in trende v revizijskih postopkih, opozorila na pogoste napake naročnikov ter podala praktične napotke za izogibanje revizijam. Primere, ki jih je predstavila, bi lahko udeleženci konference shranili ali natisnili, saj lahko predstavljajo trajen pripomoček pri delu.

Temo Milene Basta Trtnik iz družbe BONORUM d.o.o. je organizator konference naslovil »Tehnična specifikacija brez ’minskih polj’«, zelo nazorno pa je govorila o tem, kako oblikovati specifikacije, ki ne omejujejo konkurence. Poseben poudarek je namenila medicinskim pripomočkom.

Maja Marinček se je lotila dileme o tem, kako urediti pooblastilo zunanjemu svetovalcu, vse to pa v zvezi z reševanjem zapletov med elektronskim in pisnim javnim naročanjem.

Tanja Boršič, vodja službe za javna naročila in nabavo, HSE d.o.o., je opisovala pogoje in način vpogleda v ponudbo v luči poslovnih skrivnosti. Svetovala je naravnost: »Ne označujte vsega kot poslovno skrivnost, jasno določite obseg, sklep pa lahko izdate pred vpogledom ali med njim.«

»Javni naročniki morajo biti hkrati ambiciozni in skrbni — slaba priprava dokumentacije drago stane.«

Branko Kašnik, strokovnjak za javna naročila, se je lotil pogojev za sodelovanje, ki zdržijo presojo Državne revizijske komisije. Poudarek njegovega prispevka je bil na sorazmernosti, nediskriminatornosti in utemeljitvi pogojev. Skratka - eden ključnih prispevkov za pravilno pripravo razpisne dokumentacije.

Mag. Sara Mauser (DRI) je praktično pokazala, kako postopati, ko javno naročilo ni uspešno. Analizirala je razliko med zavrnitvijo in izločitvijo ponudb ter podala jasne napotke za izbiro primernega nadaljnjega postopka (vključno s pogajanji brez predhodne objave).

Nina Pekolj je delila izkušnje z dinamičnim nabavnim sistemom (DNS). Predstavila je prednosti tega orodja za ponavljajoče se nakupe, pa tudi pasti pri oblikovanju kategorij in pogojev za sodelovanje.

Mag. Maja Pogorelčnik, Odvetniška družba Cukrov, je govorila o uporabi umetne inteligence v javnem naročanju. UI je danes čedalje bolj nuja zaradi kompleksnih postopkov, ki povzročajo časovne pritiske in visoka pravna tveganja. Tako je UI že danes koristna pomoč pri pripravi dokumentacije, a zahteva kritično presojo, je dejala in pripomnila, da odgovornost za zakonitost vedno nosi naročnik.

mag. Urška Skok Klima je podrobno obravnavala vlogo podizvajalcev – od obvezne navedbe in predložitve ESPD v ponudbi do neposrednih plačil in odgovornosti med izvajanjem pogodbe.

Samo Červek: »Postopki javnega naročanja se izvajajo bolje. Na Državni revizijski komisiji smo si upali prisvojiti del zaslug za to, saj menim, da smo postali precej predvidljivi. To ne pomeni nujno, da smo vsem všeč, pomeni pa, da podobne institute obravnavamo dosledno in enotno.«

Borut Leskovec iz Odvetniške družbe Jadek & Pensa je pojasnil pravila zamenjave ponudnika, člana konzorcija ali podizvajalca v različnih fazah postopka.

Matic Kuhar je predstavil praktični vodnik za naročnike: kaj storiti, ko pride zahtevek za revizijo – od predrevizijskega postopka do priprave na obravnavo pred DKOM.

Martin Brumec, svetovalec predsednice Računskega sodišča, je predstavil najpogostejše napake, ki jih Računsko sodišče odkriva pri revizijah javnih naročil – od drobitve in nepravilne izbire postopka do kršitev načela gospodarnosti.

Namesto zaključka bi lahko upravičeno dejali, da je konferenca ponudila zelo praktičen pregled - od zelenega prehoda in novih tehnologij do klasičnih pasti ter pravnega varstva – vse z namenom, da naročniki in ponudniki delujejo učinkoviteje, transparentneje in brez nepotrebnih tveganj.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!