Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
OBJAVLJENO V: Uradni list Uradni vestnik Zasavja 17/1988, stran 145 DATUM OBJAVE: 15.9.1988
VELJAVNOST: od 23.9.1988 / UPORABA: od 23.9.1988
Uradni vestnik Zasavja 17/1988
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 31.7.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 9.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
Uradni list URADNI, št. Uradni vestnik Zasavja 17/88, Uradni vestnik Zasavja 4/92, Uradni vestnik Zasavja 18/96, Uradni vestnik Zasavja 14/01, RS 81/04
27. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Na osnovi 7., 58., 59., 60. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 18/84) in 197. člena Statuta občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/82) je Skupščina občine Hrastnik na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. 9. 1988, sprejela
O D L O K
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
V Občini Hrastnik se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
I. ZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1.
Pri stanovanjskih prostorih od čiste tlorisne površine sob, predsob, kuhinj, kopalnic, hodnikov v stanovanju, shramb in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
2.
Pri poslovnih prostorih od čiste tlorisne površine v vseh etažah poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
3.
Poleg površin iz 2. točke tega člena, se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi odprti prostori, ki se štejejo za poslovne površine in so navedeni v 7. členu odloka.
II. NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega zdravstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva:
1.
V primerih, kjer prostorsko izvedbeni akt določa gradbene parcele, se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe.
2.
V primerih, kjer prostorsko izvedbeni akt ne določa gradbenih parcel, se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel, za katere je s prostorsko izvedbenem aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe, pri čemer se upošteva:
a)
v primeru, da stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od zazidljivih parcel, preostali del površine pa predstavlja površino nezazidanega stavbnega zemljišča, od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
b)
v primeru, da stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča samo v primeru, če je s prostorsko izvedbenimi akti določeno, da ga je mogoče opredeliti kot samostojno parcelo, na kateri je mogoče graditi stanovanjske ali poslovne stavbe.
Kot podlaga določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, se glede na 46. člen tega zakona šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno in ta predstavlja seštevek površine zemljišča, na katerem stoji stavba (fundus) in funkcionalnega zemljišča, potrebnega za njeno rabo.
II. OBMOČJA ZAJEMANJA NADOMESTILA
2. člen
1.
OBMOČJE
Trg Franceta Kozarja
Naselje A. Kaple
Log
Novi Log Ulica Montigny
Pot V. Pavliča
Cesta padlih borcev do št. 26
Cesta 1. maja
Trg borcev NOB
Ulica mladih borcev
Ulica prvoborcev
Pot na Kal (do Kohneta)
Pot J. Brinarja
Pod Javorjem
Partizanska cesta (do Velej Mileta)
Na Selah
Pod hribom
Pot H. Emila
Cesta VDV brigade (do Alauf)
Cesta 3. julija
Veličkova cesta do št. 9
2.
OBMOČJE
Studence
Veličkova cesta od št. 10 naprej